Obstruktivna apneja med spanjem, poznana kot OSA (Obstructive Sleep Apnea), je kronična motnja dihanja v spanju. V nREM fazi spanja pride do delne ali popolne zapore zgornjih dihalnih poti ter posledično do hipoksije in prekinjenega spanca. OSA delimo na blago, zmerno in hudo. Vzročno je povezana z mnogimi morfološkimi in funkcionalnimi dejavniki, poznani so tudi dejavniki tveganja zanjo. Med številnimi posebnostmi v področju stomatognatnega sistema so pri pacientih z OSA značilni mikrogenija in retrognatija spodnje čeljustnice, večja baza jezika in daljše mehko nebo ter posledično ožje zgornjih dihalnih poti (ZDP). Metoda izbora diagnostike je polisomnografija. Nezdravljena OSA ima lahko za zdravje pacienta številne resne posledice, slabša nevrofiziološki razvoj in kvaliteto življenja, smatramo pa jo tudi kot javnozdravsteni problem. Zdravljenje je multidisciplinarno in zelo raznoliko. V preglednem članku so predstavljena osnovna dejstva o tej bolezni, s poudarkom na morfoloških lastnostih obraza in ustne votline pri OSA ter vloga zobozdravnika, zobnega in čeljustnega ortopeda ter maksilofacialnega kirurga pri njenem preprečevanju, prepoznavanju in zdravljenju.