V zadnjih letih narašča prevalenca načinov prehranjevanja, pri katerih oseba iz svoje prehrane izključuje določena hranila; najpogosteje gre za oblike vegetarijanstva in veganstva, ki v različni meri omejujejo uživanje mesa, jajc in mlečnih izdelkov. Izključujoči načini prehranjevanja ob neupoštevanju navodil o potrebnih prehranskih dopolnilih lahko privedejo do zaostajanja v rasti in razvoju in do nepopravljivih telesnih okvar, zato zdravstvena stroka v Sloveniji takšne načine prehranjevanja odsvetuje zlasti pri nosečnicah, novorojenčkih in dojenčkih. Nekatere pogosto citirane raziskave in smernice navajajo, da so alternativni načini prehranjevanja ustrezni v vseh obdobjih življenjskega cikla, kar je verjetno prispevalo k popularizaciji tovrstnih načinov prehranjevanja tudi pri nas. Presečne raziskave pri vegetarijancih ugotavljajo nižjo incidenco ishemične bolezni srca in rakavih bolezni ter ugodnejšo sestavo črevesnega mikrobioma, vendar so našteti učinki lahko posledica zdravega življenjskega sloga in nižje telesne mase pri vegetarijancih in veganih, ne pa neposredno izključevanja mesa iz prehrane. Po drugi strani lahko vsi omejevalni načini prehranjevanja privedejo do pomanjkanja hranil, zlasti vitamina B12, železa, kalcija, pa tudi beljakovin, maščobnih kislin ω-3, cinka in vitamina D. Pomanjkanje makro- in mikrohranil je nevarno predvsem v zgodnjih obdobjih življenjskega cikla, saj lahko povzroči hud zaostanek v rasti in razvoju, v najhujših primerih pa celo smrt. Zdravstveni zapleti pri odraslih vključujejo osteopenijo in osteoporozo, anemijo, kognitivni upad in »paradoksno« povečanje tveganja za srčno-žilne bolezni. Tveganje za neustrezno prehranjenost ob vegetarijanski ali veganski prehrani je večje pri športnikih, starostnikih in kroničnih bolnikih. Pravilno vodena vegetarijanska in veganska prehrana je ob strokovno načtovani in nadzorovani prehranski strategiji lahko ustrezna za zdrave odrasle ljudi. V skladu z znanimi podatki o hranilih, potrebnih za normalno rast in razvoj, in zaradi hudih posledic ob morebitnem pomanjkanju teh hranil slovenska pediatrična stroka odsvetuje izključujoče načine prehranjevanja pri nosečnicah, doječih materah, novorojenčkih, dojenčkih, otrocih in mladostnikih. Ob vegetarijanskem ali veganskem načinu prehranjevanja v teh obdobjih je priporočljivo spremljanje kliničnega dietetika, izbranega pediatra ali osebnega zdravnika.