Uroginekologija se ukvarja z diagnosticiranjem in zdravljenjem motenj v funkciji medeničnega dna. Gre za pogost pojav, s katerim se srečuje vsaj polovica vseh žensk. Simptomi, ki kažejo na disfunkcijo medeničnega dna, so številni. Najpogosteje pa se srečujemo s tistimi, ki jih povzročata urinska inkontinenca in zdrs medeničnih organov (ZMO). Začetna obravnava bolnice z motnjami v funkciji medeničnega dna zajema uroginekološko anamnezo z analizo dnevnika uriniranja, analizo urina ter klinični pregled. Cilj usmerjene uroginekološke anamneze je opredelitev bolničinih glavnih simptomov, njihovega trajanja, značilnosti in vpliva na bolničino kakovost življenja. Nadalje bolnico povprašamo o jakosti teh simptomov, sprožilnih dejavnikih in njihovem začetku. Pomembno je opredeliti količino in vrsto tekočine, ki jo bolnica zaužije čez dan. Prav tako pridobimo celotno ginekološko anamnezo, podatke o spremljajočih boleznih, operacijah in možnih alergijah. Skupaj z anamnezo lahko analiziramo tudi dnevnik uriniranja, ki nam poda pomembne podatke glede frekvence, inkontinenčih epizod, uporabe vložkov, vnosa tekočin in stopnje urgence ter inkontinence v določenem obdobju. Anamnezi sledi klinični pregled, ki je sestavljen iz splošnega statusa, pregleda trebuha in vaginalnega pregleda z oceno stopnje ZMO ter moči mišic medeničnega dna (MMD). Priporočamo, da se za oceno ZMO uporablja Pelvic Organ Prolapse Quantification System (sistem POP-Q) in da se moč MMD ocenjuje z digitalno palpacijo, pri čemer se za opredelitev moči krčenja uporablja bodisi šeststopenjsko oxfordsko lestvico bodisi štiristopenjsko lestvico moči MMD. Zaradi visoke prevalence okužb sečil pri ženskah s simptomi v spodnjih sečilih sta nepogrešljiv del obravnave teh bolnic tudi analiza urina in urinokultura.