Izhodišče: Skoraj 50 % bolnikov z astmo ima v klinični praksi kljub zdravljenju po merilih GINA (Global Initiative for Asthma) neurejeno bolezen. Najpogostejši vzroki neurejene astme so: nepravilna uporaba vdihovalnika, slabo sodelovanje bolnika, nepravilna diagnoza astme, pridružene bolezni (rinosinuzitis, GERB (gastroezofagealna refluksna bolezen), debelost, depresija, obstruktivna nočna apneja) in tudi stalna izpostavljenost specifičnim sprožilcem astme (alergeni, zdravila in kajenje).Metode: Med 323 bolniki z neurejeno astmo v 14 zunajbolnišničnih pnevmoloških ambulantah je med decembrom 2017 in aprilom 2018 potekala opazovalna raziskava. Raziskovalci so v svojih ambulantah vnašali podatke o najpogostejših vzrokih za neurejeno astmo in hudih poslabšanjih v zadnjem letu v elektronski sistem za zbiranje podatkov.Rezultati: Najpogostejši dejavniki, povezani z neurejeno astmo, so bile pridružene bolezni v 70 % (debelost 33 %, rinosinusitis 28 %, GERB 22 %), specifični sprožilci v 56 % (izpostavljenost alergenom 39 %, zdravila 35 %, kajenje 10 %) in slabo sodelovanje bolnikov v 53 %. Trideset odstotkov bolnikov je imelo vsaj eno hudo poslabšanje v zadnjem letu. Logistična regresijska analiza je pokazala, da sta nerazumevanje vloge zdravil (95 % IZ: 1,4; 4,8; p = 0019) in odsotnost individualiziranega načrta samozdravljenja (95 %IZ:1,3; 4,3; p = 0,042) najpomembnejša vzroka za huda poslabšanja. Težko astmo po merilih GINA je imelo 23 % bolnikov, vključenih v raziskavo.Zaključek: Najpogostejši dejavniki, ki so povezani z neurejeno astmo pri vzorčni populaciji odraslih bolnikov z neurejeno astmo v zunajbolnišničnih pnevmoloških ambulantah po Sloveniji, so pridružene bolezni, specifični sprožilci in slaba adherenca bolnikov. Ti bolniki imajo še vedno huda poslabšanja. V prihodnosti bo potrebno bolnike z astmo še bolje izobraziti in jih vse oskrbeti z individualiziranim načrtom samozdravljenja astme.