DIKUL - logo
E-viri
Celotno besedilo
Recenzirano
  • Traduire la diversité cult...
    Gacoin-Marks, Florence

    Acta neophilologica, 12/2023, Letnik: 56, Številka: 1-2
    Journal Article

    L'article traite de la traduction du roman de guerre africain Allah n'est pas obligé d'Ahmadou Kourouma. De manière générale, le style de l'écrivain est connu pour les nombreux africanismes qui le colorent et l'enrichissent. Dans le roman mentionné, le narrateur veut s'adresser à tous les lecteurs possibles des romans francophones, c'est pourquoi sa narration entremêle des éléments linguistiques provenant de différentes aires culturelles (français littéraire, africanismes et anglicismes) et de différents registres (langue enfantine, langue familière, définitions du dictionnaire). Cette diversité linguistique oblige le traducteur du roman vers une langue étrangère (par exemple vers le slovène) à développer une stratégie cohérente basée sur l'analyse, dans laquelle la fonction de divers éléments dans la structure du récit sera d'abord déterminée (crédibilité psycho-linguistique, distance ironique pour souligner l'insupportabilité de la réalité décrite...) et ensuite le niveau de traduisibilité de ces éléments. En parallèle, nous examinerons comment la traductrice slovène du roman a résolu les problèmes et dans quelle mesure elle a réussi à transférer dans sa langue la diversité linguistique du roman d'Ahmadou Kourouma. Mots-clés : littératures postcoloniales, littératures francophones, littératures africaines, plurilinguisme dans le roman, Ahmadou Kourouma, Allah n'est pas obligé Prispevek se ukvarja s prevajanjem afriskega vojnega romana Allah n'est pas obligé (Allahu ni treba) Ahmadouja Kouroume. Na splosno je pisateljev slog znan po stevilnih afrikanizmih, ki ga obarvajo in obogatijo. V omenjenem romanu zeli pripovedovalec nagovarjati vse mozne bralce frankofonskih romanov, zato se v njegovem pripovedovanju prepletajo jezikovni elementi z razlicnih kulturnih obmocij (knjizna francoscina, afrikanizmi in anglicizmi) in iz razlicnih registrov (otroski jezik, pogovorni jezik, slovarske definicije). Ta jezikovna raznolikost zahteva od prevajalca romana v tuji jezik (npr. v slovenscino) izoblikovanje dosledne strategije na podlagi analize, pri kateri se bosta dolocili najprej funkcija razlicnih elementov v strukturi pripovedi (psiholosko-jezikovna verodostojnost, ironicna distanca za poudarjanje neznosnosti opisane realnosti ...) in potem stopnja prevedljivosti teh elementov. Vzporedno bomo preucili, kako je slovenska prevajalka romana resila tezave in v koliksni meri ji je uspelo jezikovno raznolikost romana Ahmadouja Kouroume prenesti v slovenski jezik. Kljucne besede: postkolonialne knjizevnosti, frankofonske knjizevnosti, afriske knjizevnosti, vecjezicnost v romanu, Ahmadou Kourouma, Allahu ni treba