Ko so ga leta 2012 sprejeli v American Physical Society, so odločitev pospremili z obrazložitvijo: »for powerful theorems and lucid expositions that culminated in the view of quantum theory known as QBism«. Nobody today writing about quantum mechanics combines poetry and analysis to better effect than Chris Fuchs ... the 500 pages that follow are long on poetry and short on analysis, but search on »Fuchs« will uncover . many examples where the balance is more even. Slednjega danes poznamo predvsem kot ključno figuro pri razvoju formulacije kvantne mehanike, a ga je v času njegovega delovanja, ko je bil dialog med njim in sodobniki še živ, sodelavec Werner Heisenberg označil prvenstveno kot filozofa, šele nato kot fizika (pri tem nikakor ne gre za negativno oznako, ki bi jo takšen opis predstavljal nekaj desetletij kasneje ob pretrganju vezi med filozofijo in fiziko znotraj t. i. shut up and calculate obdobja): Bohr was primarily a philosopher, not a physicist, but he understood that natural philosophy in our day and age carries weight only if its every detail can be subjected to the inexorable test of experiment. Kot zapišeta John B. DeBrota in Blake C. Stacey v naboru dejstev o QBismu, je QBism »an interpretation of quantum mechanics in which the ideas of agent and experience are fundamental«.3 Kar je bistveno skupno Fuchsu in Husserlovemu fenomenološkemu pristopu, je obenem tudi tisto, kar je pri Fuchsu pomembna novost, ki jo vnaša v sodobno razpravo na področju možne interpretacije kvantnih pojavov: povezava med epistemološkim in ontološkim pogledom, ki upošteva tako zmožnosti in aktivnosti tistega, ki spoznava, kot naravo in način dajanja tistega, kar je spoznavano.