Nekoč se je pred knežjo palačo v Celju raztezal velik trg. Samostansko Marijino cerkev sta krasila dva zvonika – knežjemu mestu primerno. Nato so zarotniki v Beogradu 9. novembra 1456 Ulriha II Celjskega ubili, mesta so se kmalu polastili Habsburžani in ga nemudoma ponižali. En zvonik so podrli, cerkev zmanjšali za tretjino, knežji trg pozidali z zanikrnimi hiškami, razdejali knežjo grobnico, najpomembnejšo in bojda najlepšo gotsko stavbo, knežjo palačo, pa prezidali v vojašnico. Podobo Celja so spremenili iz prestolniške v provincialno, zakotno. Maščevanje osvajalca svojemu posojilodajalcu in tekmecu je bilo neusmiljeno, žrtev pa simbol dostojanstva prejšnjega gospodarja – prestolnično mesto s pripadajočimi funkcijami in fizičnimi elementi. Sovražni prevzem pač.