Rak je veliko breme za zdravstvene sisteme in še vedno drugi najpogostejši vzrok smrti v razvitem svetu. Zato se, kljub velikem napredku v zadnjih letih, še vedno veliko sredstev usmerja v iskanje novih učinkovitejših protitumorskih zdravil, ki bi omogočila bolj učinkovito zdravljenje, daljše preživetje bolnikov z rakom, preprečila ponovni pojav raka in zmanjšala stranske učinke, povezane z zdravljenjem raka, s tem pa povečala kakovost življenja bolnikov z rakom. Uvajanje novih zdravil v klinično uporabo pa je hkrati povezano z vse večjimi stroški. Zato je zaradi velike potrebe po prepoznavanju novih protitumorskih zdravil iskanje novih indikacij za že obstoječa zdravila na področju onkologije pritegnilo veliko pozornosti. Pri tem se je med drugim protitumorsko delovanje pokazalo tudi za nekatere antibiotike in druge protimikrobne učinkovine. Slednje se je med drugim izkazalo za doksiciklin, klorokin, nitroksolin in nekatere predstavnike fluorokinolonov. V preglednem članku povzemamo različne molekulske mehanizme, uporabljene tumorske modele in raziskave, ki opredeljujejo njihovo protitumorsko delovanje. To so prikazale številne neodvisne študije tako in vitro kot in vivo, strukture obstoječih učinkovin pa so se hkrati uporabile kot spojine za razvoj novih derivatov in identificiranje strukturnih elementov, ki izboljšajo protitumorsko delovanje. Te raziskave tako kažejo na nove možnosti za uporabo že dobro znanih učinkovin, ki bi lahko razširile svoj spekter uporabe in samostojno ali v kombinaciji z že obstoječim zdravljenjem izboljšale uspešnost protitumorskega zdravljenja.