Izhodišče: Za injiciranje različnih materialov v glasilko se odločimo v primeru sulkusa, brazgotine, pareze in atrofije glasilke. Ta stanja povzročajo nepopolno zaporo glotisa in vplivajo na normalno širjenje sluzničnega vala glasilke. Glavna bolnikova težava je običajno disfonija, lahko pa so prisotne tudi težave pri požiranju.Metode: Za okrepitev glasilke snov vbrizgamo globoko v tiroaritenoidno mišico, s tem povečamo njeno prostornino ter zmanjšamo glotisno insuficienco. Glede na izraženost bolnikovih težav in napoved izida uporabljamo različne začasne in dolgo obstojne materiale. Poseg se lahko opravi v splošni anesteziji z direktno mikrolaringoskopijo, v zadnjem času pa se zaradi številnih prednosti in razvijanja transkutanih pristopov vse bolj uveljavlja tudi ambulantno injiciranje v lokalni anesteziji. Velik potencial ima področje tkivnega inženirstva, ki razvija materiale za preprečevanje in zdravljenje brazgotine glasilke, kar je vzrok za nepopolni stik med glasilkama pri addukciji.Lastne izkušnje: Od leta 2006 dalje zdravimo bolnike z glotisno insuficienco z vbrizganjem lastne maščobe v eno ali obe glasilki tudi na Kliniki za ORL in CFK UKC Ljubljana. Pri večini bolnikov je vzrok za nepopoln stik med glasilkama motena gibljivost glasilke, vodilni težavi sta hripavost in manj pogosto zaletavanje pri pitju. Zdravljenje je bilo uspešno pri veliki večini, glas se je izboljšal, težave pri požiranju so se praviloma zmanjšale ali izginile. Le pri manjšem številu bolnikov je bilo čez nekaj let potrebno injiciranje ponoviti zaradi poslabšanja stika med glasilkama. Subjektivno izboljšanje potrjujejo tudi rezultati akustične analize glasu pred in po posegu.