Epidemija covida-19 je po dostopnih podatkih podobno kot epidemije nalezljivih bolezni pred njo povzročala tudi posledice na duševnem zdravju prebivalstva. Posebej so bile ogrožene ranljive skupine prebivalstva, kot so ljudje z duševnimi motnjami, migranti in neposredno izpostavljeni stresnim okoliščinam v času epidemije. Dolgotrajna osamitev ali karantena lahko poveča simptome anksioznosti, depresije in samomorilnost. Primeri, ki jih predstavljamo, so povezani, čeprav jih gotovo ni enostavno povzročila zdravstvena kriza med epidemijo covida-19. Zato je torej treba v času krize covida-19 in po njej, kot tudi v času drugih naravnih katastrof, oblikovati smernice za delo na področju duševnega zdravja najbolj ranljivih in izpostavljenih skupin, predvsem na področju preprečenja samomorilnosti. Gre za krizno ukrepanje, ki zahteva široko mobilizacijo služb in strokovnjakov.