Izhodišče: Poleg prevladujočega odvzema organov in tkiv za namen zdravljenja po potrjenih nevroloških merilih oz. možganski smrti (angl. donation after brain death, DBD) pa število evropskih držav, ki vzpostavljajo programe odvzema po cirkulacijski smrti (angl. donation after circulatory death, DCD), vztrajno narašča. V zadnjih letih je DCD postala izpostavljena tema v donorski medicini, v praksi držav pa je moč prepoznati več različnih pravnih okvirov in medicinskih vidikov DCD-programov. V Sloveniji se DCD še ne izvaja. Slovenija-transplant je nacionalna pristojna ustanova, ki med drugim vodi razvoj donorskega programa. Zavod sledi usmeritvi, da so pred uvajanjem kakršnih koli sprememb potrebne jasne strokovne smernice, izobražena stroka ter soglasje strokovne in splošne javnosti. Ker se raziskava o stališčih strokovne javnosti do uvajanja programa DCD v slovenski donorski program po smrti še ni opravila, smo s kvalitativno raziskavo »Dileme v donorskih programih in razvoju transplantacijske medicine: stališča slovenske strokovne javnosti« zapolnili pomembno vrzel. Raziskovalni izsledki so bili osnova za nadaljnje korake, ki jih predstavljamo v članku.Metode: Na pobudo Slovenija-transplanta se je med januarjem in aprilom 2013 zasnovala in izpeljala kvalitativna raziskava med izbranimi ključnimi strokovnjaki za transplantacijsko medicino v Sloveniji. K sodelovanju je bilo povabljenih 22 strokovnjakov. Odzvalo se jih je 12 in z njimi smo izpeljali polstrukturirane in poglobljene intervjuje o polemičnih temah, tudi o odvzemu organov in tkiv po cirkulacijski smrti.Rezultati: Rezultati kažejo, da so imeli sodelujoči v raziskavi (razen enega sogovornika) več strokovnih in etičnih pomislekov do kratkoročnega uvajanja (nadzorovanega) DCD v posmrtni donorski program v Sloveniji. Menili so, da obstoječa struktura in organizacija donorskega sistema, ki temelji na programu DBD, nima ustrezne tehnične, kadrovske in organizacijske podpore za delovanje programa DCD. Poudarili so pomen strokovnega, pravnega, etičnega in družbenega soglasja glede odvzema organov po cirkulacijski smrti. Menili so, da je pred uvedbo sprememb treba oblikovati in pripraviti nacionalne smernice ter jasne strokovne in etično nedvoumne protokole za delo, upoštevajoč interdisciplinarne strokovne vidike.Zaključek: Izsledki raziskave so prispevali k poglobljenemu razumevanju stališč strokovne javnosti o širjenju posmrtnega donorskega programa z nadzorovanim DCD-protokolom. Pokazali so njihovo načelno podporo ter potrebo po reševanju izraženih dilem, izobraževanju stroke ter oblikovanju jasnih strokovnih smernic. Raziskovalni izsledki so se že upoštevali, zato v članku tudi predstavljamo korake Slovenija-transplanta, ki so bili v tej smeri že narejeni. V besedilu odpiramo razpravo o DCD. Srednjeročni načrt Slovenija-transplanta je uvedba DCD-protokola v nacionalni posmrtni program, ki bo temeljil na bolje preverjenih mednarodnih smernicah in dobrih izkušnjah iz tujine.