Konec 4. stoletja so v zgodovino potonila antična grška atletska tekmovanja v svetišču Olimpija, svetišče pa je s časom izginilo pod zemljino površje. Z renesančnim humanizmom se vrača v evropsko zavest misel in diskurz o telesni vadbi – ali po starogrškem izvirniku gimnastiki – ter tudi spoznavanje starogrške tekme v Olimpiji, ki se je v antičnem času odvijala kulturno ločeno od rimskega ludija z gladiatorji, in bila vzor modernim športnim snovanjem. Tako so npr. Ljubljanski Sokoli leta 1863 poudarili, da je gimnastika ali telovadba »umetnost«, ki ima korenine dolgo nazaj v starogrški dobi, ter poudarili tudi tekmovalni del in tekmovanja v Olimpiji. Primerno razvoju gimnastike in športa ter spoznavanju antičnih tekmovanj je leta 1894 Francoz Pierre de Coubertin predlagal vzpostavitev mednarodnih športnih tekmovanj po antičnem grško-atletskem vzoru.