Prispevek obravnava sleng iz dveh zornih kotov. Avtorica najprej opiše, kako sleng deluje v okviru družbe. Opisana je izjemno pomembna vloga, ki jo igra sleng – raba slenga lahko posameznika namreč obdrži v njegovem najožjem družbenem okolju, ali pa, na primer ob neustrezni rabi, povzroči, da je posameznik iz svoje družbene mreže izločen. Kot primer vloge, ki jo ima sleng v različnih družbenih mrežah, se avtorica posveti družbenim mrežam adolescentov. Poleg bolj sociološko usmerjenih vidikov slenga, je v članku opisana tudi releksikalizacija, jezikovni pojav, ki je v slengu pogosto prisoten. In ker sleng – ne glede na to, kaj bi si njegovi ustvarjalci in uporabniki morda želeli – ne more biti povsem ločen od ostalih ravni v jeziku, članek umesti sleng v širši, splošnejši okvir jezika. V nadaljevanju beremo, kako so slengovski in žaljivi izrazi obravnavani v slovarjih, tako enojezičnih kot dvojezičnih. Na koncu pa avtorica povzame ugotovitve, do katerih je prišla na podlagi poprejšnje daljše analize slovarske obravnave naključnega izbora slengovskih in žaljivih izrazov.