E-viri
PDF
Recenzirano
Odprti dostop
-
Snoj, Vid
Keria (Ljubljana.), 07/2014, Letnik: 16, Številka: 1Journal Article
Verz v naslovu tega teksta v Diels-Kranzovi izdaji predsokratikov nastopa kot štirinajsti od devetnajstih ohranjenih fragmentov Parmenidove pesnitve. Navadno se bere »astronomsko«, kot opažanje o gibanju in svetlobi meseca. Vendar Jean Beaufret pravi, da se tu »blešči eden izmed najlepših verzov grškega jezika – predsokratska mesečina, sijoča ostalina neke pohabljene celote«. Na Beaufretovo trditev se opira teza tega teksta: Parmenidov verz je hkrati mo- goče brati tudi »pesniško«, sledeč Parmenidovi navezavi »tuje luči« (allótrion phôs) na Homerjevega »tujega človeka« (allótrios phós), in sicer kot gnomo o človeku.
