Članek obravnava izbiro konjunktivnih oziroma indikativnih glagolskih oblik v italijanskih in španskih besedilih, podrobneje v vsebinskih odvisnikih, pri katerih največkrat prihaja do razlik med obravnavanima jezikoma. V korpusu izbrani vsebinski odvisniki so bili na podlagi izbranega teoretičnega modela klasificirani v tri pomenske razrede: epistemični, volitivni in tematski. Aplikacija modela na konkretnih primerih rabe je pokazala, da se druga in tretja skupina obnašata v primerjanih jezikih zelo podobno, medtem ko pri- haja v prvi do očitnega razhajanja, prav pri najbolj pogostih glagolih, kot sta npr. s po- menom v slovenščini misliti in meniti, ital. PENSARE/ {p. PENSAR in ital. CREDERE/ {p. CREER. Pokazalo se je, da izbiro paradigme v epistemčnem tipu pogojujejo: pomen po- vedka v nadrejenem stavku, oblika (trdilna, nikalna, vprašalna, nikalno-vprašalna), tip veznika in postavitev odvisnika pred glavni stavek. Ugotovitve raziskave naj bi bile v pomoč študentom obeh jezikov.