Tako kot v drugih postsocialisticnih drzavah se je procès deinstitucionalizacije tudi na Hrvaskem zacel pozneje kot na Zahodu. Odlocilno je bilo leto 2014, ko so se zacele mnozicne preselitve ljudi z ovirami iz institucij za dolgotrajno oskrbo v skupnostne namestitve. Namen raziskave je ugotoviti izkusnje oseb, ki imajo intelektualne ovire, z deinstitucionalizacijo. Raziskovalna metodologija temelji na kvalitativnem pristopu, ker poglablja razumevanje problema in raziskovalcu omogoca, da se osredotoci na izkusnje respondentov z resnicnim zivIjenjem. Opravljeni so bill delno strukturirani intervjuji s 13 udelezenkami in 14 udelezenci iz 11 razlicnih izvajalcev storitev stanovanjskih skupin na podrocju Republike Hrvaske. Vecina sodelujocih je navedla, da so se iz institucijza dolgotrajno oskrbo preselili vstanovanjske skupinezaradizaprtja institucij. Merilo, po katerem je bit nekdo sprejet v procès deinstitucionalizacije ali pa zavrnjen, je bila njegova funkcionalnost (npr. lepo vedenje, telesna mobilnost). Raziskava pokaze, da vecina sodelujocih ni bita delezna sistematicne in namenske priprave na prehod iz institucije za dolgotrajno oskrbo v stanovanjsko skupino. Rezultati raziskave delno sovpadajo z izsledki mednarodne literature, ki prav tako ugotavlja, da so uporabniki v procesu deinstitucionalizacije marginalizirani.