Izbira stanovanjske lokacije v državah v razvoju in njena povezava z mestnim prevozom sta slabo raziskani in ne povsem dobro razumljeni, vrzel v poznavanju razmer pa je še večja v primeru malih mest v teh državah. Avtorji v članku proučujejo pakistansko mesto Hafizabad, pri čemer je njihov cilj zagotoviti podatke za prihodnje kvantitativne analize, ki bodo zajele izbire stanovanjskih lokacij v malih mestih na indijski podcelini. Avtorji so anketirali 365 prebivalcev štirih sosesk v mestu, v katerih živi skupno 19.042 ljudi. Anketi se je odzvalo 1,92 % posameznikov in 12,65 % gospodinjstev, pri čemer je bila stopnja zaupanja pri odgovorih prvih ±5,08 %, pri drugih pa ±4,79 %. Izsledki kažejo, da sta razpoložljivost komunalne infrastrukture ali storitev ter dostopna cena najpomembnejša dejavnika, ki vplivata na odločitve prebivalcev, da se preselijo. Takoj za njima so dejavniki, povezani s prevozom, dostopnostjo in družbenimi vprašanji, kot je bližina službe in sorodnikov. Vloga prevoza pri izbiri stanovanjske lokacije je v Hafizabadu manj pomembna kot v državah z visokimi dohodki. Ta ugotovitev kaže, kako lahko oblika mest vpliva na potovalne navade prebivalcev in da so manjša mesta bolj strnjena in hodljiva, saj približno 40 % ljudi v službo hodi peš. Ugotovitve raziskave lahko pristojnim vladnim organizacijam pomagajo učinkovito oblikovati politiko za mala mesta, saj politika, ki se uporablja v velemestih, zanje morda ni najprimernejša.