Članek obravnava poglavitne izzive v zvezi z odpornostjo proti podnebnim spremembam z vidika stavbnega sektorja, kot so sheme prilagajanja podnebnim spremembam, energetska učinkovitost in ukrepi za blaženje teh sprememb. Izzivi so ovrednoteni glede na najnovejše stanje razvoja področja, raziskovalni interes in regulativna vprašanja, pri čemer se pri pregledu znanstvene literature presoja napredek in opredeljujejo raziskovalne vrzeli. Pregled literature nakazuje, da se odpornost proti podnebnim spremembam večinoma nanaša na večje sisteme, na ravni stavb pa se to področje šele razvija. Eden od glavnih ugotovljenih izzivov je pomanjkljiv institucionalni odziv. V številnih objavah je mogoče zaznati, da sta nujna prilagoditev politik in razvoj zakonodaje, ki ju včasih zavirajo negotova predvidevanja o podnebnih spremembah. Zakonodaja EU trenutno delno pokriva področji učinkovite rabe virov in podnebnih sprememb v stavbnem sektorju, nacionalna zakonodaja pa pri tem nekoliko zaostaja. Takšne razmere lahko zmanjšajo konkurenčnost nacionalnega stavbnega sektorja, kar lahko povzroči zaostajanje za opredeljenimi trajnostnimi cilji. S finančnega vidika so manjše kratkoročne investicije dražje, saj odlašanje s posegi v temeljito trajnostno prenovo stavb povzroča večja tveganja. Pristojni organi se trenutno odločajo med hitrimi in zapoznelimi ukrepi, uravnoteženjem stroškov zgodnjega ukrepanja in vzajemnimi stroški zamud.