E-viri
Recenzirano
Odprti dostop
-
Marko STABEJ
Slavistična revija, 03/1998, Letnik: 46, Številka: 3Journal Article
Slovenski pesniški jezik in korpus pesniških besedil v 1. polovici 19. stoletja nimata samo avtonomne kulturne vrednosti, ampak sta zametek jezikovne polnofunkcionalnosti in celovitosti besedilnega korpusa, hkrati pa motivacija za preseganje diglosijske situacije. V tem okviru imata posebno vlogo zlasti Kranjska čbelica s Prešernovim pesniškim opusom, ki je bila jezikovnonačrtovalno kratkoročneje manj uspešna, in Bleiweisove Kmetijske in rokodelske novice (s Koseskim kot najbolj izpostavljenim pesnikom), ki so bile tozadevno uspešnejše. Pojasnjeni so nekateri razlogi za to ( z današnjega kanoničnega vrednostnega stališča) naviezno protislovno vlogo.
