Na M-Kmetijskem gospodarstvu Kočevje smo spremljali kemično sestavo, hranilno in energijsko vrednost koruzne silaže. V letu 1993 je silažno koruzo prizadela suša, zato smo za to leto določili še in vitro prebavljivost suhe in organske snovi dveh vzorcev od suše različno prizadete koruze ter dveh vzorcev silaže z različno vsebnostjo suhe snovi. Vsebnost suhe snovi analiziranih vzorcev silažne koruze je bila 275,8 in 362,4 g kg-1, v njej je bilo 252,0 in 254,7 g kg-1 surove vlaknine ter 6,38 in 6,41 MJ NEL. Prebavljivost suhe snovi je bila 0,664 in 0,660, prebavljivost organske snovi pa 0,657 in 0,652. Povprečje suhe snovi 6 vzorcev analiziranih silaž pridelka 1993 je bilo 312,9 ± 19,9 g kg-1, v njej je bilo 228,3 ± 13,1 g kg-1 surove vlaknine in 6,54 ± 0,12 MJ NEL. In vitro prebavljivost suhe snovi koruzne silaže s 311,1 g kg-1 suhe snovi je bila 0,665, organske snovi pa 0,657; v silaži s 347,2 g kg-1 suhe snovi pa je bila prebavljivost suhe snovi 0,666, organske snovi pa 0,660. V silaži pridelka 1994 (n=8) je bila povprečna vsebnost suhe snovi 362,9 ± 50,6 g kg-1, v njej je bilo 231,5 ± 18,6 g kg-1 surove vlaknine in 6,4 ± 0,2 MJ NEL. Analizirana silaža pridelka 1995 (n=5) je vsebovala 307,9 ± 26,3 g kg-1 suhe snovi, v kateri je bilo 238,1 ± 11,3 g kg-1 surove vlaknine, in 6,3 ± 0,12 MJ NEL. Menimo, da sta energijska in hranilna vrednost silaže iz leta 1993, ko je koruzo prizadela suša, realno nižji, kot kaže izračun na osnovi kemične analize.