Problem predlaganih modelov ni toliko v shematicnem prikazu kot v praksi, saj zaradi velike stopnje variabilnosti nobeden ne zmore v celoti pojasniti izredno nestabilne in izmuzljive jezikovne situacije. Poskusi kodificiranja stalno spreminjajoce se anglescine (Gibson Ferguson 2009) ne ponujajo zadovoljivihodgovorov, ampak prej odpirajo nova vprasanja. Nastejmo jih le nekaj: Kako dolociti nonno anglescine kot lingue france, da bi se je laliko ucili Katere demente upostevati pri njeni kodifikaciji, saj vsak govorec prinasa vanjo vplive lastne materinscine Ali naj se je za sporazumevanje z nerojenimi govorci ucij tudi tisti, ki jim je anglescina materni jezik? Kako prakticn bi bilo ucenje globalnega jezika? So ljudje zanj motivirani ali se morda raje ucij ameriske anglescine, za katero se zdi, da ima vecji vpliv? Kako obravnavati anglescino v Evropski uniji (dalje EU)? Ta ima sicer 24 uradnih jezikov, a se v praksi kot delovni jeziki uporabljajo le anglescina, francoscina in nemscina. Anglescina nedvomno prevladuje, likrati bruseljska birokracija vanjo vnasa nekatere tipicne izraze, ki jih ameriska in britanska anglescina ne poznata. Take so nove zlozenke, kot npr. member state in country candidate, ali besede kot sta cohesion in state aids, kjer se prva rabi v novem pomenu, druga pa v mnozinski obliki, kar je v nasprotju s pravili standardne anglescine. Prav tako predstavlja problem izgovaijava nekaterih fonemov, ki jih v drugh evropskih jezikih ni, medtem ko v slovnici pogosto prihaja do poenostavljanja, zlasti v rabi casov. Preden o tem podrobneje spregovorimo v delu o slovenscini, je treba izpostaviti se en pomemben vidik liitro narascajocega vpliva virtualnega prostora na fizicni svet. Ce se je na zacetku zdelo, da gre pri virtualni komunikaciji za nekaksn vzporedno, a ne popolnoma resnicn kategorijo, se je to kmalu izkazalo za zmotno. Virtualna komunikacija je postajala vedno resnicnejsi del nase vsakdanjika in danés ugotavljamo ne le, da se virtualni in fizicni svet prepletata, ampak da se dementi virtualne komunikacije vedno intenzivneje prenasaj v fizicni svet in ponekod celo izpodrivajo tradicionalne nacine sporazumevanja. Spletne izdaje tiskanih medijev, ki omogocajo sprotno azuriranje podatkov in komentiranje bralcev, in vkljucevanje tvitov v televizijske preñóse ob raznih glasovanjih/volitvah sta le dva primera, ki ponazaijata potencial novega nacina komuniciranja. Odlocitev posameznika, da v virtualnem prostom ne zeli sodelovati, pomeni dejansko izlocenost iz pomembnega déla dogajanja, saj se velik del javnega zivljenja odvija preko spletnih strani (npr. vladne institucije, uradne ustanove, zdruzenja, podjetja). Za vsakega posameznika je mogoce ugotoviti, ali ima aktivno digitalno zivljenje ze po besedju in stavcni strukturah, ki jih uporablja v realnem zivljenju (Gamble 2007). In ker je takih vedno vec, je tudi vpliv virtualnega komuniciranja ne le v globalnem, ampak tudi v lokalnem okolju vedno mocnejsi, jezikovna raba pa vedno fleksibilnejsa in dovzetnejsa za inovacije in jezikovne spremembe. Vse napisano nacel velja tudi za slovenscino, katere rabo v virtualnem prostoru se bolj kot sicer zaznamuje velika odprtost za angleske vplive na skoraj vseh jezikovnih ravninah od besedja do skladnje in pravopisa. Kljub temu da tudi v elektronsko posredovanih besedilih obstajajo razlike v stopnji fonnalnosti in upostevanju jezikovnih pravil glede na to, kdo jih tvori, komu so namenjena in kaksen je njihov cilj in da so uradne spletne strani raznih institucij v glavnem zgledno urejene, vendarle velika vecina intemetnih uporabnikov pri komunikaciji posveca bistveno manjs pozomost samemu jeziku, vecj pa liitrosti, ucinkovitosti in interaktivnosti. Besedila so zato vecin kratka, zgoscena5, kar pomeni, da v njih ne najdemo raznih vljudnostnih fonnul in dolgih, pravilno oblikovanih povedi, pac pa da gre velikokrat za ''na liitro skupaj nametane" misli, krajsave, akronime inpodobno. Predvsempri mladih, za katere so druzbena omrezja póstala primarn mesto medsebojnega komuniciranja, opazamo velika odstopanja od nonne ter zeljo po spontanosti, kreativnosti in sproscenosti. Gre za elemente intemetnega slenga (npr. kombinacije crk in stevilk ki je nepoucenim nerazmnljiv, a je plodno podrocje za vsakovrstne jezikovne inovacije. V skladnji poleg besednega reda, ki bolj ali manj sledi pravilu »pisi, kot govoris« (npr. misn imposibl), ni ujemanj, pogosto najdemo vpliv angleskega besednega reda (npr. kopicenje samostalnikov namesto kombinacije samostalniske besede z levim prilast-k kom). Vbesedilih praviloma mrgoli tipkarskih napak, pisava je najveckrat namenoma nekonvencionalna: opuscanje ali nakljucna/napacna raba locil in velikih zacetnic, v slengu tudi pretirana, kriceca raba klicajev, vprasajev in drugih locil, dodajanje emotikonov,6 pisanje slovenskih crk c, s in z brez stresic, raba crk angles abesede (w, y, x) inznakov (npr. &) inpodobno. Ce spregledamo moznost, da je delni vzrok za to laliko pomanjkljivo jezikovno znanje, gre pri namerni rabi omenjenega nedvomno za izraz individualnosti in kreativnosti. Predvsem v blogih in tvitih je veliko besednih iger, izvirni metafor in zanimivih Struktur. Anglescina igra pri tem pomembno vlogo, saj se njeni dementi prepletajo s slovenskimi, vcasi ravni prevzetih besed, vcasi z daljsimi vrivki ah celo celimi povedmi in odstavki (sposojanje in kodno preklapljanje). Ne preseneca le veliko stevilo angleskihbesed, ampak tudi sam nacin njihovega vkljucevanja v sicer slovenska besedila. Ce so se v preddigitalnem obdobju angles besede vecinoma »prijele« sele po obdobju prilagajanja in se na koncu v rabi niso razlikovale od drugih slovenskih besed, danes casa za adaptacijo, kaj sele za jezikoslovno presojo o njihovi ustreznosti ni vec Besede, ki so v nekem trenutku aktualne, npr. v Ameriki, se v naslednjem trenutku ze pojavijo na slovenskem spletu. Primer take besede je selfie za avtoportret, posnet z mobilnim telefonom, ki ga delimo po intemetu. Tako fenomen kot beseda sta z bliskovito naglico obnorela ves (predvsem mlajsi) svet in se razsirila tudi k nam. Pri tej besedi sicer ni tezav z izgovar pa tudi pisava ni posebno zahtevna, ceprav se pojavlja v dveh oblikah (selfie/selfi). Bolj problematicni so primeri, kjer gre za tezje razumljive besede ali besedne sklope, ki so tistim, ki ne znajo angles ali se ne ukvarjaj z nekim specificnim podrocjem, nerazumljive. Ce so bili taki primeri se pred casom v tiskanih medijh obicajno navedeni v posevnem tisku ali navednicah in pospremljeni z razlago, tega v zadnjem casu skorajda ni vec ali pa je v besedilu tako skrito, da se mora bralec za to, da najde razlago, posteno potruditi. Zdi se, da pisci besedil jemljejo znanje anglescine za samomnevno in se jim ne ljubi angleskega delà besedila vec niti posebej oznaciti. Navajam nekaj primerov naslovov iz tiskane in spletne izdaje Vecera, ki gredo ocitno v smer lfibridizacije jezika: