Avtorice se v skladu s sodobno mestno politiko, katere cilj je oblikovati konkurenčno mestno identiteto, v članku ukvarjajo s postsocialistično identiteto Novega Pazarja, srednje velikega mesta na jugozahodu Srbije. Proučujejo oblikovanje mestne identitete na podlagi dinamične interakcije med akterji in družbeno-prostorskimi strukturami, pri čemer uporabljajo pojem mestnega habitusa, ki temelji na Bourdieujevi teoriji o habitusu, in Lefebvrov koncept družbene produkcije prostora. Posebno pozornost namenjajo izzivom, s katerimi se postsocialistična mesta spopadajo pri ponovnem vzpostavljanju svoje identitete po obdobju spodbujanja modela socialističnega (industrijskega) mesta in njegovem poznejšem zatonu. Njihova analiza temelji na anketi med prebivalci Novega Pazarja (n = 299), intervjujih s strokovnjaki, zaposlenimi v mestni upravi ter drugih lokalnih ustanovah in organizacijah (n = 14), in na vsebinski analizi uradnega spletišča mesta. Njihovi izsledki kažejo, da je Novi Pazar mesto z močno identiteto, a tudi precejšnjimi strukturnimi omejitvami, ki onemogočajo lokalno delovanje, na podlagi katerega bi lahko mesto izkoristilo svoj potencial za oblikovanje konkurenčne identitete.