Izhodišče: Kakovost življenja (KŽ) slovenskih bolnikov z rakom glave in vratu (RGV), zdravljenih z radioterapijo (RT), še ni bila sistematično ovrednotena z mednarodno uveljavljenimi orodji, kar bi omogočilo primerjavo z rezultati tujih raziskav. Metode: 40 bolnikov z RGV, zdravljenih s primarno (N=23) RT ali RT po operaciji (N=17), je pred pričetkom RT, ob koncu RT in 10–12 tednov po zaključku zdravljenja izpolnilo dva validirana in v slovenščino prevedena vprašalnika Evropske organizacije za raziskovanje in zdravljenje raka (EORTC): splošen vprašalnik QLQ-C30, namenjen bolnikom z različnimi vrstami raka, in vprašalnik QLQ-H&N35, namenjen bolnikom z RGV. Kot klinično pomembne smo opredelili statistično pomembne razlike med dvema meritvama, ki so znašale 10 točk ali več. Rezultati: Pred RT so imeli slabšo KŽ bolniki s traheostomo ali hranilno sondo, kadilci, bolniki s pridruženimi boleznimi in s človeškim virusom papiloma nepovezanimi raki. Intenzivnost zdravljenja (višji odmerek RT, dodatek kemoterapije k RT) je pomembno vplivala na KŽ ob koncu RT, ne pa tudi 10–12 tednov po zdravljenju. Analiza dinamike spreminjanja kazalcev KŽ je potrdila, da se v večini primerov stanje vrne na raven pred začetkom RT. Izjema so bili kazalci, povezani z okvarami bolnikovega sistema okušanja in slinjenja, ki so specifične za RT: njihova končna ocena je bila pomembno slabša kot ocena pred RT. Zaključek: Ocene različnih kazalcev KŽ pri slovenskih bolnikih z RGV pred, med in po RT so primerljive z rezultati podobnih analiz v tujini. KŽ po zdravljenju z RT je odvisna predvsem od stopnje okvar okušanja in slinjenja, kar vpliva tudi na požiranje.