O razvoju analitičnega prihodnjika v slovanskih jezikih zgovorno pričajo starocerkvenoslovanska besedila. Iz njih se popolnoma jasno kaže, da stara cerkvena slovanščina pripada južnoslovanskemu arealu. Opisni prihodnjik se tvori s pomočjo deontičnih modalnih izrazov in izrazov, ki izražajo intencionalno stanje volje. Gre za predstopnjo nadaljnjega razvojnega procesa,ki bi ga bilo mogoče označiti kot izpraznitev prvotnih modalnih izrazov v slovnične členke kasnejšega analitičnega prihodnjika v južnoslovanskih jezikih. Ta proces so nedvomno podpirale hkratne težnje v neslovanskih jezikih, predvsem v grščini, pri nekoliko poznejšem konstituiranju balkanske jezikovne zveze.