Medicinske sestre in zdravstveni tehniki imajo v vsakdanu bolnika na bolnišničnem oddelku podobno vlogo kot mati v vsakdanu novorojenčka: so stalni in za morebitni klic na pomoč praktično vedno prisotni partnerji, ki vzdržujejo kontinuiteto oddelčnega miljeja in s svojo stalno prisotnostjo vzbujajo pri bolnikih občutek varnosti, tudi če se bolnikovo stanje poslabša, saj so »vedno na voljo«. Na intenzivnih psihiatričnih oddelkih je v odnosu do akutno psihotičnih bolnikov navedeno še toliko bolj očitno, saj je narava bolezni pri teh bolnikih takšna, da praktično zahteva stalnost, varnost in toplino okolice. V prispevku so podane teoretične osnove za vzporednice med odnosoma novorojenček – mati ter bolnik – medicinska sestra/zdravstveni tehnik, preučene so možnosti psihodinamsko zasnovanega pristopa k delu medicinske sestre/zdravstvenega tehnika ter nakazane prednosti takšnega pristopa, pri čemer je pomembnost vloge medicinske sestre/zdravstvenega tehnika v obravnavi psihotičnega bolnika upodobljena s sicer na prvi pogled morebiti nekoliko banalno metaforo gradnje hiše, ki pa je ob poskusu pogleda iz drugega zornega kota sigurno vredna razmisleka in razprave, čeprav najbrž še potrebna nadaljnje kritične obravnave.