Pergamentni rokopis makedonske redakcije iz sredine XIII. stoletja je brez začetka in konca. V začetku manjka okoli 70 listov — ves začetek trioda do nedelje pravoslavja. Ornamentiko zasledimo le na nekaj mestih, je zelo enostavna, arhaična in se ujema s starinskim tipom pisave rokopisa. Po Iljinskem gre za unikum med srednjebolgarskimi teksti zaradi nekaterih paleografskih in lingvističnih posebnosti. Tekst je pomemben, ker predstavlja starejšo redakcijo Trioda, brez paremija in pouka, s popolnimi večernicami za vsak dan. Na f. 72 se tekst konča z večernicami v četrtek šestega tedna v postu. Ne vemo zagotovo kje je rokopis nastal. Prešter, ki je omenjen, lahko povežemo s Preševsko pokrajino, saj se spomenik jezikovno ujema s pokrajino, kjer se je nahajalo zelo staro kulturno in književno središče: samostan sv. Prohorja Pčinjskega. Kdo je od tam rokopis odnesel in kako je prišel v Kopitarjevo zbirko, lahko samo ugibamo. Vsiljuje se misel na tistega »Rusa ali Nemca«, ki je po raziskovanjih Hadži-Vasiljevića okoli l. 1830 zbiral rokopise v pčinjski pokrajini in na Otona Pirha, ki je l. 1829 potoval po Srbiji in se je zelo zanimal za srbske starožitnosti.Cod. Kop. 9