Janez Bleiweis je bil ena ključnih gonilnih sil vseh treh društev. Njegova vloga ni bila vizionarska, kot je denimo bila Levstikova, bila pa je zelo večplastna in vsestranska in je temeljila na neutrudnem prizadevanju za napredek z majhnimi koraki. Bil je slovenski publicist, politik, doktor medicine in narodni buditelj že v predmarčni dobi. Osnoval in urednikoval je prvi in še dolgo edini slovenski časopis Kmetijske in rokodelske novice. Bil je član Južnoslovanske akademije znanosti in umetnosti ter predsednik Slovenske matice. Boril se je za narodne pravice, za zedinjeno Slovenijo, za uveljavitev slovenščine in poenotenje črkopisa. Na področju jezika je uveljavil gajico, zaslužen je tudi za obrambo slovenščine pred ilirizmom. Ob vsem je bil ob vsem tudi organizator slovenskega gledališkega ustvarjanja, izdajatelj prve slovenske dramske izdaje Slovenske gledališke igre (1864–1865) ter tudi adaptêr in igralec.