UNI-MB - logo
UMNIK - logo
 
Faculty of Arts, Lj. - all departments (FFLJ)
  • Le discours rapporté [Elektronski vir] : la dimension comparative entre le français et le slovène dans le roman de Marek Halter et sa traduction en slovène = Poročani govor : primerjalna razsežnost med francoščino in slovenščino v romanu Marie avtorja Mareka Halterja in njegovem prevodu v slovenščino : diplomsko delo
    Zabukošek, Petra
    V študiji o razlikah poročanega govora med francoskim in slovenskim jezikom sem se oprla na roman "Marie" francoskega avtorja Mareka Halterja in njegov slovenski prevod "Marija", ki je delo ... prevajalca Jožeta Stabeja. Svoje delo sem razdelila na tri glavna poglavja: premi govor, odvisni govor in polpremi govor. Najvidnejša posebnost premega govora so spremni stavki, v katerih osrednjo vlogo igra t.i. glagol rekanja, ki ni nujno vedno uvajalni, lahko je tudi opisni oziroma ga lahko v celoti izpustimo. Za razliko od slovenščine je v francoščini zelo pogost pojav opisni glagol rekanja v gerundiju. Tako v slovenščini kot v francoščini lahko spremni stavki premega govora stojijo na treh mestih: pred, za in med dobesednim navedkom; spremni stavki poročanega govora pa stojijo vedno pred navedkom. V obeh jezikih navedek označimo z narekovaji, lahko pa jih popolnoma izpustimo in jih nadomestimo s pomišljajem. Ena bistvenih razlik premega govora med slovenščino in francoščino je tipografija narekovajev: v francoščini so narekovaji na obeh straneh s presledkom ločeni od navedka, le ti pa so usmerjeni navzven, medtem ko v slovenščini ni ločitve navedka s presledkom, narekovaji pa so usmerjeni navznoter. Prehod iz premega v odvisni govor povzroča številne spremembe. Upoštevati je potrebno izbiro uvajalnega glagola glede na tip povedi, pozornost pa je treba nameniti tudi izbiri vezniške besede, besedni red v odvisniku, zameno slovnične osebe (glede na poročevalca in udeležence prvotnega govornega dogodka), izbiro prislovnih določil kraja in časa (če se poročevalčev čas in kraj ne prekrivata s krajem in časom prvotnega govornega dogodka, nastopijo spremembe), sosledico časov in seveda, zamenjavo ločil. Slovencem, ki se učijo francoščino, pa največ težav povzroča ravno pretvorba iz premega v odvisni govor, kadar je glagol uvajalnega stavka v preteklem času. Pripovedne stavke uvaja v poved odvisnega govora veznik da (que). Če glavnemu stavku sledi več odvisnikov, moramo v francoščini veznik que ponoviti pred vsakim odvisnikom, kar pa v slovenščini ni obvezno. Ko v odvisni govor uvajamo vprašalne stavke, moramo za določitev vezniške besede in besednega reda najprej določiti vrsto vprašalnega stavka; torej, ali gre za t.i. odločevalna vprašanja (ki ga uvaja vprašalni prislov ali/"si") ali gre za dopolnjevalna vprašanja (kjer se vprašalni stavek začenja bodisi z vprašalnim zaimkom ali pridevnikom bodisi z vprašalnim prislovom). V slovenščini spojitev navedka in spremnega stavka povzroči pojavitev vejice, kar pa ne velja za francoščino. V slovenščini pri spojitvi vprašalnega navedka in spremnega stavka lahko uporabimo strukturo "spraševati ali/zakaj", ki pa se v francoščini ne uporablja. V francoščini se uporablja struktura "interroger pour savoir si" / "interroger pour savoir pourquoi". Velelne povedi uvaja v odvisni govor beseda "naj", v francoščini pa temu sledi nedoločnik pred katerim stoji predlog de, ali pa z veznikom "da", ki je ustreznica francoski strukturi que + subjonktiv (ob upoštevanju sosledice časov). Po analizi prevodov poročanega govora sem ugotovila, da so le v redkih primerih prevodi dobesedni in da se pomen s prevodom marsikdaj nekoliko izgubi oz. spremeni.
    Type of material - undergraduate thesis ; adult, serious
    Publication and manufacture - Ljubljana : [P. Zabukošek], 2013
    Language - french, slovenian
    COBISS.SI-ID - 52738402

Call number – location, accession no. ... Copy status Reservation
OHK - Romanski jeziki in knjiž.
 Dipl FRA bol./CD 8
OHK - Romanski jeziki in knjiž.
 Dipl FRA bol./CD 8
available - reading room
loading ...
loading ...
loading ...