UNI-MB - logo
UMNIK - logo
 
Faculty of Arts, Lj. - all departments (FFLJ)
OHK FF oddelčne knjižnice bodo imele v času poletnih mesecev nekoliko prilagojene urnike. Poletne urnike si lahko ogledate:
Poletni urniki
  • Mitologizacija v romanih Bela garda M. A. Bulgakova in Sto let samote G. G. Márqueza : diplomsko delo
    Križnar, Monika
    Diplomska naloga skuša osvetliti pojav mitologizacije v literaturi dvajsetega stoletja na primerih romanov Sto let samote G. G. Márqueza in Bele garde M. A. Bulgakova. Mitologizacija je poskus ... obvladati zgodovino, preseči realne socialno-zgodovinske vezi s pomočjo iskanja konstant (arhetipov). V težkih zgodovinskih trenutkih, ko ima človek občutek večnega ponavljanja univerzalnih situacij, se pogosto zateka k mitu. Prihaja do reinterpretacije zgodovine in tvorjenja novega mita. Različni motivi postajajo v literaturi dvajsetega stoletja mitični zaradi svoje povezave z arhetipi. Avtorji razumejo zgodovino v skladu z idejo o večnem kroženju zgodovinskih dogodkov. Nova umetnost vidi svet s pomočjo zapletenega sistema optik oz. stekel, ki pisateljem odpirajo pred očmi groteskne, nenavadne svetove. Nova umetnost je preplet fantastičnosti in življenja, nova umetnost zrcali, iznakaža in ponovno osmišlja preteklo. Za obravnavana romana je značilna teznost. Že v prvih odstavkih bralec spozna vsa osnovna razmerja in teme, ki jih bo srečeval skozi roman. Romana se začneta s prerokbo: v romanu Sto let samote je v pergamentih, ki skrivajo ključ do razumevanja uganke sveta in stoletno zgodbo rodu Buendía, zapisana prerokba o prepovedi incesta, v Beli gardi pa bralec bere Puškinovo prerokbo, ki napoveduje prihod kaosa ter znano apokaliptično prerokbo iz Razodetja, po kateri bo vsakemu sojeno v skladu z njegovimi deli. Usoda obeh družin je determinirana. Buendíevi so obsojeni na propad zaradi nezavedanja o lastni zgodovini, Turbini pa zaradi svojega nerazumevanja kozmičnega principa. Oba romana rišeta krožno gibanje. Cikličnost je ena glavnih značilnosti mita, za katero je tipičen koncept enačenja začetka s koncem. Avtorja pišeta svojo sodbo o svetu na ozadju teme vojne in revolucije. Márquez poziva Latinskoameričane k aktivni udeležbi v zgodovini, Bulgakov pa ugotavlja, da posameznik usode ne more spreminjati, saj je zgodovina logični razvoj oz. nadhistorični zakon, ki se mu človek ne more izogniti. Konec obeh romanov je nedokončan. Bulgakov v Beli gardi napoveduje razpad individuuma in človeka, ki bo postal zgolj lutka, s katero bo upravljal sovjetski sistem, Márquez pa se v romanu Sto let samote na situacijo odziva retrospektivno. Oba romana med seboj ustvarjata razmah med pozitivnim razodetjem, upanjem na prihodnost in ponovno rojstvo, in negativnim apokaliptičnim mišljenjem, kjer druge možnosti na tem svetu ni.
    Type of material - undergraduate thesis ; adult, serious
    Publication and manufacture - Ljubljana : [M. Križnar], 2015
    Language - slovenian
    COBISS.SI-ID - 57334370

Call number – location, accession no. ... Copy status Reservation
OHK - Romanski jeziki in knjiž.
 Dipl SPAN 0000000528
OHK - Romanski jeziki in knjiž.
 Dipl SPAN 528
available - reading room
OHK - Slovenistika in slavistika
 D-Rus 0000000211 KRIŽNAR M. Mitologizacija
OHK - Slovenistika in slavistika
 D-Rus 211 KRIŽNAR M. Mitologizacija
available - reading room
OHK - Slovenistika in slavistika
 D-Rus 0000000211/CD KRIŽNAR M. Mitologizacija
OHK - Slovenistika in slavistika
 D-Rus 211/CD KRIŽNAR M. Mitologizacija
loan not possible
loading ...
loading ...
loading ...