UNI-MB - logo
UMNIK - logo
 
Faculty of Education, Lj. (PEFLJ)
Summer opening hours 2024:
1.7. - 30. 8. 2024: Monday - Friday, 8.00 - 14.00,
except 29. 7. - 9. 8. 2024: closed.
July, August and September 2024: closed on Saturdays.

Library normal opening hours:
Monday-Friday 7.00-19.00,
Saturday 7.30-14.00

Library homepage
  • Vključevanje izbranih skupin učencev s posebnimi potrebami v pouk tehnike in tehnologije v redno osnovno šolo [Elektronski vir] = Inclusion of selected groups of pupils with special educational needs in Technology lessons in regular primary school : magistrsko delo
    Dobravec, Katarina
    V magistrskem delu smo se posvetili vključevanju izbranih skupin učencev s posebnimi potrebami (v nadaljevanju PP) v pouk tehnike in tehnologije (v nadaljevanju TIT) v redno osnovno šolo. Namen dela ... je ugotoviti, kako smo v Sloveniji pripravljeni na inkluzijo, kako dobro so učitelji TIT v redni osnovni šoli usposobljeni za inkluzivno vključevanje učencev s PP ter koliko tega znanja imajo oziroma pridobijo bodoči učitelji TIT v okviru študija. V teoretičnem delu magistrskega dela smo opredelili pojem učencev s PP in predstavili skupine učencev s PP, pri tem pa smo se posvetili štirim izbranim skupinam učencev s PP, to so gibalno ovirani učenci, učenci z avtističnimi motnjami, slepi in slabovidni učenci ter gluhi in naglušni učenci. Zanimale so nas prilagoditve oblik in metod dela, vrednotenje dosežkov, motivacija za učno delo pri pouku TIT učencev s PP. Informacije o tem smo pridobili s pomočjo namensko oblikovanega vprašalnika, s katerim smo tudi ugotavljali, kakšnih prilagoditev so deležni učenci s PP pri pouku TIT in kako učitelji te prilagoditve izvajajo v učnem procesu. Vprašalnik smo izvedli tudi med bodočimi učitelji TIT, s katerim smo pridobili informacije o tem, kako se čutijo kompetentne za delo z učenci s PP. Za mnenje o tem, kako sodelujejo z učitelji TIT ter kakšna se jim zdijo organizacija in načini ter oblike ocenjevanja pri pouku TIT, smo vprašali tudi starše vseh učencev – tako tistih s PP kakor tistih brez PP. V empiričnem delu smo uporabili kvantitativno-kvalitativni raziskovalni pristop. Vzorec zajema učitelje TIT, bodoče TIT ter starše učencev s PP in starše učencev brez PP. Osrednja metoda je neeksperimentalno kavzalna metoda, kjer smo uporabili anketni vprašalnik. Pridobljene podatke smo analizirali s pomočjo statističnega programa SPSS 23.0. Prikazali smo frekvence, odstotke, minimum, maksimum, povprečne vrednosti in standardne odklone odgovorov. Za namen preverjanja porazdelitve ocen smo uporabili Shapiro-Wilkov test normalnosti. Z uporabo neparamtričnega Mann-Whitney testa smo iskali statistične razlike v ocenah med dvema skupinama, za iskanje statistično pomembnih razlik v ocenah med tremi skupinami pa smo uporabili neparametrični Kruskall-Wallis test. Če je le-ta potrdil statistično pomembne razlike, smo nato izvedli še Dunnov-Bonnferonijev test. S pomočjo formul smo izračunali tudi moč učinka. Nato smo s pomočjo pridobljenih rezultatov in teoretičnega dela odgovorili na zastavljena raziskovalna vprašanja in preverili doseganje zadanih ciljev. Pri ocenah primernosti načinov in oblik ocenjevanja izbranih skupin učencev s PP smo potrdili statistično pomembne razlike med bodočimi učitelji in učitelji ter med bodočimi učitelji in starši. Pri obojih je bila moč učinka srednje močna (0,3 < r < 0,5). Pri raziskovalnem vprašanju glede mnenja o kompetentnosti učiteljev ter bodočih učiteljev pri delu z učenci s PP smo prav tako potrdili več statistično pomembnih razlik. Pri specifičnih znanjih smo ugotovili, da imajo učitelji dobro mnenje glede svojih specifičnih znanj, bodoči učitelji pa se na tem področju čutijo manj kompetentne. Moč učinka je visoka (r > 0,5). Enako ugotovimo za veščine in spretnosti pri pouku TIT (moč učinka je pri enem izmed vidikov visoka, pri drugih dveh pa srednje visoka, vendar blizu vrednosti 0,5). Pri kompetenci odnos in sprejemanje smo zaznali statistično pomembne razlike pri dveh od sedmih trditev. Učitelji se bolj strinjajo s tem, da je dosežke učencev s PP smiselno ocenjevati enako kot ostale učence, medtem ko se bodoči učitelji bolj strinjajo s tem, da je smiselno pripraviti posebne učne vsebine za učence s PP. Pri obeh trditvah je moč učinkov srednja. Statistično pomembne razlike pri kompetenci sodelovalno okolje se pokažejo pri treh od šestih trditev. Učitelji se nekoliko manj strinjajo s tem, da bi moral biti učitelj odgovoren le za poučevanje učencev brez PP, vendar moramo poudariti, da se obe skupini s to trditvijo ne strinjata (moč učinka je na meji srednje vrednosti r = 0,35). Učitelji se v povprečju tudi bolj strinjajo s tem, da do sedaj dostopno gradivo (pisno in multimedijsko) že zadošča za poglobljen študij o učencih s PP pri TIT (moč učinka je srednja r = 0,44). Učitelji se zato tudi manj strinjajo s tem, da bi potrebovali več usposabljanja za poučevanje otrok s PP (moč učinka je srednja). Pri oceni funkcionalnosti informacijsko-komunikacijske tehnologije (v nadaljevanju IKT) prav tako zaznamo statistično pomembne razlike. Pri skupini učencev z avtistično motnjo smo ugotovili več statistično pomembnih razlik. Učiteljem in staršem se zdijo YouTube posnetki, filmi, učna okolja robotike, e-pošta, Wikipedija, 3D modeliranje ter kodiranje oziroma programiranje funkcionalni oziroma zmerno funkcionalni, medtem ko se bodočim učiteljem dani vidiki zdijo mejno nefunkcionalni (moč učinka je močna). Z magistrskim delom želimo vplivati na področje vključevanja izbranih skupin učencev s PP pri pouku TIT. Nastalo magistrsko delo je lahko dobro izhodišče za nadaljnje raziskave na tem področju, poleg tega pa je lahko tudi dobra podlaga pri prenovi učnega načrta predmeta TIT v smislu vključevanja izbranih skupin učencev s PP.
    Type of material - master's thesis ; adult, serious
    Publication and manufacture - Ljubljana : [K. Dobravec], 2024
    Language - slovenian
    COBISS.SI-ID - 191662339

    Link(s):

    Repository of the University of Ljubljana – RUL

Shelf entry