-
Napovedniki zaupanja v znanost in njegova vloga pri pojasnjevanju zdravstvenega vedenja in odzivov na z zdravjem povezana sporočila : doktorska disertacijaPlohl, NejcV času pandemije covida-19, za katero je, sploh v začetnih fazah, bilo značilno širjenje velike količine nasprotujočih si informacij in negotovosti, smo lahko v medijih pogosto zasledili poudarjanje ... pomena zaupanja znanosti in znanstvenikom. Medtem ko so nekatera pretekla znanstvena dela resnično kazala, da bi zaupanje v znanost lahko bilo pomemben napovednik zdravstvenih odločitev, kot so denimo odločitve glede cepljenja, je bilo tovrstnih raziskav zelo malo in so nudile precej omejen vpogled v ozadje opaženih odnosov. Prav tako je bilo v literaturi prisotnih precej nejasnosti glede opredelitve zaupanja v znanost, najboljših načinov merjenja in napovednikov, ki k njemu prispevajo. V pričujoči doktorski disertaciji smo tako želeli najprej teoretično razjasniti pojmovanje in operacionalizacijo zaupanja v znanost ter celovito pregledati preteklo literaturo o dejavnikih, zdravstvenih izidih in potencialnih razlagah povezave med zaupanjem v znanost in zdravstvenim vedenjem. V nadaljevanju pa smo si prizadevali to znanje nadgraditi s štirimi empiričnimi raziskavami, ki razširjajo naše razumevanje vloge zaupanja v znanost pri napovedovanju vedenja v kontekstu zdravja, povezanih spremenljivk in napovednikov zaupanja v znanost, prav tako pa mehanizmov, ki pojasnjujejo vlogo zaupanja v znanost pri določanju odzivov na z zdravjem povezana sporočila. Rezultati so pokazali, da je zaupanje v znanost pomemben napovednik upoštevanja smernic za zajezitev širjenja covida-19, ob tem pa predstavlja tudi vezni člen med splošnejšimi sociodemografskimi lastnostmi posameznikov (npr. politično orientiranostjo) in vedenjem v kontekstu covida-19 (raziskava 1). Na ravni populacije se zaupanje v znanost prepleta z znanstveno in zdravstveno pismenostjo ter na tak način tvori homogene podskupine posameznikov, pri čemer skupine z nižjimi ravnmi zaupanja v znanost praviloma izkazujejo tudi nižje ravni zdravega življenjskega sloga in z znanostjo podprtih vedenj, vezanih na covid-19 (raziskava 2). Zaupanje v znanost se med posamezniki precej razlikuje. Višje ravni zaupanja v znanost izkazujejo osebe z nižjo politično konservativnostjo, religioznostjo in zarotniško miselnostjo ter višjo odprtostjo za izkušnje in intelektualno skromnostjo, medtem ko stopnja izobrazbe in reflektiven način razmišljanja nista pomembna napovednika zaupanja v znanost (raziskava 3). Razlike v zdravstvenem vedenju med osebami, ki bolj ali manj zaupajo v znanost, lahko vsaj delno razložimo z razlikami v odzivih na zdravstveno komunikacijo, ki vsebuje vedenjska priporočila. V primeru kontroverznih tem, kot je covid-19, osebe z nizkim zaupanjem v znanost ob izpostavljenosti sporočilu pogosteje doživljajo psihološko reaktanco, kar v naslednjem koraku prispeva tudi k manj ugodnim stališčem in vedenjskim nameram. Tovrstne negativne odzive je mogoče zmanjšati s premišljeno in manj ogrožajočo zdravstveno komunikacijo (raziskava 4). Ugotovitve raziskav tako konsistentno podpirajo idejo, da je zaupanje v znanost pomemben dejavnik zdravstvenega vedenja. Ker ima še posebej pomembno vlogo v primeru negotovih, čustveno nabitih in osebno relevantnih tematik, bi ga bilo zavoljo oblikovanja družbe, sposobne prilagajanja na prihodnje zdravstvene in druge krize, vredno krepiti, intervencije pa morajo biti premišljene in celovite. Izvedene raziskave ob tem odpirajo tudi nekatera nova raziskovalna vprašanja, kot so vprašanja posplošljivosti opaženih odnosov v druge kulturne kontekste, dolgotrajno učinkovitih načinov spodbujanja zaupanja v znanost in prenosa spoznanj iz zdravstvenega konteksta na druge družbene izzive (na primer podnebne spremembe).Type of material - dissertation ; adult, seriousPublication and manufacture - Maribor : [N. Plohl], 2023Language - slovenianCOBISS.SI-ID - 180336899
Author
Plohl, Nejc
Other authors
Musil, Bojan
Topics
Psihologija |
Zaupanje |
Znanost |
Zdravstvo |
Covid-19 |
Univerzitetna in visokošolska dela |
disertacije |
zaupanje v znanost |
napovedniki |
zdravstveno vedenje |
komunikacija zdravstvenih priporočil |
dissertations |
trust in science |
predictors |
health behavior |
health communication
Call number – location, accession no. ... |
Copy status | Reservation |
---|---|---|
D DIS 159.9 PLOHL N. Napovedniki IN: 320230009 D DIS 159.9 PLOHL N. Napovedniki IN: 320230009 |
available - reading room
|
Shelf entry
Permalink
- URL:
Impact factor
Access to the JCR database is permitted only to users from Slovenia. Your current IP address is not on the list of IP addresses with access permission, and authentication with the relevant AAI accout is required.
Year | Impact factor | Edition | Category | Classification | ||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|
JCR | SNIP | JCR | SNIP | JCR | SNIP | JCR | SNIP |
Select the library membership card:
DRS, in which the journal is indexed
Database name | Field | Year |
---|
Links to authors' personal bibliographies | Links to information on researchers in the SICRIS system |
---|---|
Plohl, Nejc | 52215 |
Musil, Bojan | 21809 |
Select pickup location:
Material pickup by post
Notification
Subject headings in COBISS General List of Subject Headings
Select pickup location
Pickup location | Material status | Reservation |
---|
Please wait a moment.
Miklošičeva knjižnica - FPNM bo od 17. 6. 2024 do 30. 9. 2024 odprta vsak dan od ponedljka do petka od 8.00 do 14.00.
Srečno.
Kolektiv Miklošičeve knjižnice - FPNM