The situation in Slovenia in terms of the accessibility of public buildings for functionally impaired persons is concerning. Most often people with disabilities already face barriers when accessing ...the building (no disabled parking available, stairs leading to the entrance into the building, thresholds that are too high, doors too heavy to open, handles set too high, etc.) and then in the building itself (staircases, unadapted lifts, insufficiently large toilets, etc.). To show potential barriers to the functionally impaired as well as the building owners and maintenance staff, a method is presented for inventorying building accessibility for the functionally impaired using online tools. The method relies on relevant universal accessibility legislation and standards, and it is important because it facilitates an accurate and comparable evaluation of potential barriers and adaptations already in place. Thus, it functions both as a multifunctional framework for evaluating the accessibility of all buildings, which provides an overview of and displays potential barriers to building owners and maintenance staff, and as a guide to building accessibility for the functionally impaired. Also presented is the method’s implementation in the online system for inventorying building accessibility, which makes it possible to monitor building accessibility for the needs of the functionally impaired and provides an overview of the barriers detected for the building owners and maintenance staf.
Public participation is a form of public cooperation or participation in the spatial planning process that enables subjects or groups to express views, give initiatives, and actively take part in ...such proceedings. Because public participation is often limited to giving remarks on finished spatial plans, it is assumed that public participation could be improved with the help of information technology: namely, new web tools. One innovation is Web 2.0, a concept introduced in 2004. This introduced many tools into the world wide web that are useful in social networks and various web services as participatory services with a huge number of users. This article analyses opportunities for interaction between public participation and Web 2.0. It presents the demands of public participation and Web 2.0 and their opportunities for enabling participation in spatial planning. The article ascertains that Web 2.0 tools are very useful in including the public in spatial-planning processes but that much preparatory work and a good technical platform are necessary.
Stanje v Sloveniji glede dostopnosti javnih objektov funkcionalno oviranim osebam je skrb vzbujajoče. Največkrat so ovire že pri dostopu do objekta (ni parkirnega prostora za invalide, do vhoda v ...objekt vodijo stopnice, pred vhodom je visok prag, vrata v objekt so pretežka, kljuka je nameščena previsoko ipd.) in v notranjosti objekta (stopnišča, neprilagojena dvigala, premajhne sanitarije ipd.). Da bi funkcionalno oviranim osebam omogočili prikaz morebitnih ovir ter te ovire prikazali lastnikom in vzdrževalcem objektov, je bila izdelana metoda za popis dostopnosti objektov za funkcionalno ovirane osebe z uporabo spletnih orodij, ki je predstavljena v tem članku. Metoda za popis dostopnosti objektov se opira na upoštevno zakonodajo in standarde s področja univerzalne dostopnosti. Pomembna je predvsem za natančno in primerljivo presojo morebitnih ovir in njihovih že vzpostavljenih prilagoditev. To je tako večfunkcijski okvir za presojo dostopnosti vseh objektov, saj omogoča pregled in prikaz morebitnih ovir za lastnike in vzdrževalce objektov, kot vodnik o dostopnosti objekta za funkcionalne osebe. V članku je predstavljena še implementacija metode v spletni sistem za popis dostopnosti objektov. Ta med drugim omogoča spremljanje dostopnosti objektov za potrebe funkcionalno oviranih oseb in pregled ugotovljenih ovir za lastnike in vzdrževalce objektov.
Stanje v Sloveniji glede dostopnosti javnih objektov funkcionalno oviranim osebam je skrb vzbujajoče. Največkrat so ovire že pri dostopu do objekta (ni parkirnega prostora za invalide, do vhoda v ...objekt vodijo stopnice, pred vhodom je visok prag, vrata v objekt so pretežka, kljuka je nameščena previsoko ipd.) in v notranjosti objekta (stopnišča, neprilagojena dvigala, premajhne sanitarije ipd.). Da bi funkcionalno oviranim osebam omogočili prikaz morebitnih ovir ter te ovire prikazali lastnikom in vzdrževalcem objektov, je bila izdelana metoda za popis dostopnosti objektov za funkcionalno ovirane osebe z uporabo spletnih orodij, ki je predstavljena v tem članku. Metoda za popis dostopnosti objektov se opira na upoštevno zakonodajo in standarde s področja univerzalne dostopnosti. Pomembna je predvsem za natančno in primerljivo presojo morebitnih ovir in njihovih že vzpostavljenih prilagoditev. To je tako večfunkcijski okvir za presojo dostopnosti vseh objektov, saj omogoča pregled in prikaz morebitnih ovir za lastnike in vzdrževalce objektov, kot vodnik o dostopnosti objekta za funkcionalne osebe. V članku je predstavljena še implementacija metode v spletni sistem za popis dostopnosti objektov. Ta med drugim omogoča spremljanje dostopnosti objektov za potrebe funkcionalno oviranih oseb in pregled ugotovljenih ovir za lastnike in vzdrževalce objektov.
Stanje v Sloveniji glede dostopnosti javnih objektov funkcionalno oviranim osebam je skrb vzbujajoče. Največkrat so ovire že pri dostopu do objekta (ni parkirnega prostora za invalide, do vhoda v ...objekt vodijo stopnice, pred vhodom je visok prag, vrata v objekt so pretežka, kljuka je nameščena previsoko ipd.) in v notranjosti objekta (stopnišča, neprilagojena dvigala, premajhne sanitarije ipd.). Da bi funkcionalno oviranim osebam omogočili prikaz morebitnih ovir ter te ovire prikazali lastnikom in vzdrževalcem objektov, je bila izdelana metoda za popis dostopnosti objektov za funkcionalno ovirane osebe z uporabo spletnih orodij, ki je predstavljena v tem članku. Metoda za popis dostopnosti objektov se opira na upoštevno zakonodajo in standarde s področja univerzalne dostopnosti. Pomembna je predvsem za natančno in primerljivo presojo morebitnih ovir in njihovih že vzpostavljenih prilagoditev. To je tako večfunkcijski okvir za presojo dostopnosti vseh objektov, saj omogoča pregled in prikaz morebitnih ovir za lastnike in vzdrževalce objektov, kot vodnik o dostopnosti objekta za funkcionalne osebe. V članku je predstavljena še implementacija metode v spletni sistem za popis dostopnosti objektov. Ta med drugim omogoča spremljanje dostopnosti objektov za potrebe funkcionalno oviranih oseb in pregled ugotovljenih ovir za lastnike in vzdrževalce objektov.
Javna participacija (ang. public participation) je ena od oblik sodelovanja oziroma udeleževanja javnosti v postopkih prostorskega načrtovanja, ki omogoča posameznikom in skupinam, da izrazijo svoja ...mnenja, dajejo pobude in aktivno sodelujejo v teh postopkih. Ker je javna participacija pogosto omejena le na dajanje pripomb na že pripravljene prostorske načrte, predvidevamo, da bi jo lahko izboljšali s pomočjo informacijskih tehnologij, in sicer z uporabo novih spletnih orodij. Ena takih novosti je splet 2.0 (ang. web 2.0), koncept, ki je bil prvič predstavljen v letu 2004 in je v svetovni splet prinesel veliko orodij, ki jih koristno uporabljajo socialna omrežja in različne spletne storitve kot participatorne storitve z velikim številom uporabnikov. V članku so analizirane možnosti za medsebojno interakcijo javne participacije in spleta 2.0. Predstavljene so zahteve javne participacije v postopkih prostorskega načrtovanja, osnovna orodja spleta 2.0 in njegove zmožnosti glede omogočanja participacije v procesih prostorskega načrtovanja. V prispevku je ugotovljeno, da so orodja spleta 2.0 zelo uporabna za vključevanje javnosti v procese prostorskega načrtovanja, vendar zahtevajo veliko predpriprav in dobro tehnično osnovo.
V prispevku je predstavljen model nadgradnje geografskih informacijskih sistemov (GIS) v sistem za podporo prostorskemu odločanju (SDSS) in v medmrežni sistem za podporo prostorskemu odločanju (Web ...SDSS). Namen sistemov SDSS je pomagati uporabnikom pri sprejemanju prostorskih odločitev. Primer je določevanje površin za gradnjo objektov, primernih lokacij za odlagališče strupenih odpadkov, določevanje urbanizacije določenega prostora ali določevanje poplavnih območij. V prispevku je predstavljenih tudi nekaj takih sistemov.
This paper describes a model how to upgrade GIS system to Spatial Decision Support System (SDSS) or Web Spatial Decision Support System (Web SDSS). The purpose of SDSS systems is to help users of the ...system to make decisions on issues such as finding a suitable location for dumping toxic waste, finding a location for building industrial objects, determinating flooding areas or defining urbanization of a territory. The paper also describes some cases of such systems.
Več razlag definira upravljanje znanja – knowledge management – kot zajemanje, organiziranje in shranjevanje znanja z različnimi metodami, iz različnih virov in njegovo spreminjanje v trajno ...vrednoto. Upravljanje znanja je eno od najpomembnejših načel, ki jih morajo podjetja raziskati in uporabiti, da si lahko pridobijo konkurenčno prednost, kar velja tudi za arhitekturo in gradbeništvo. Za področje gradbeništva obstajajo različni projekti upravljanja znanja. Eden takih je e-COGNOS. Njegovo bistvo so upravljanje znanja na področju gradbeništva in medsebojna odvisnost dokumentov ter združljivost med projekti in med posameznimi podjetji. V Urbanističnem inštitutu Slovenije uporabljamo zelo grobe metode upravljanja znanja in morda jih tako sploh še ne moremo imenovati. To so bolj ali manj podatkovne usluge ali upravljanje dokumentov. Upamo pa, da nam bo z novo programsko tehnologijo, kot je Microsoftov SharePoint, uspelo bolj kakovostno izpopolniti stare metode in uporabiti nakopičeno znanje.
PDF