V članku je prikazan nov sedimentološki-klimatski model za razlago avtohtonih klastičnih sedimentov v mlajšepleistocenskem najdišču Divje babe I v Sloveniji. Analizirani sedimenti pripadajo kisikovi ...izotopski stopnji 1, 3 in 5 (OIS 1, OIS 3, OIS 5). Poudarek analize je na padavinah, ki smo jih razložili na podlagi količine avtigenih strukturnih agregatov v sedimentih. Ugotovitve smo podprli s kvantitativno analizo reliefno korodiranih klastov, ki pomenijo korozijo jamskega svoda, in izjedkanih kosti, ki pomenijo korozijo v jamskih tleh. Raziskali smo tudi odnos med klimo in jamskim medvedom ter neandertalcem in klimo, in sicer na podlagi množičnih fosilnih ostankov ter najdb artefaktov. Vse analize smo naredili na podlagi trodimenzionalnega vzorčenja, tj. v horizontalni in vertikalni smeri. Vzorčili smo 65 profilov na površini 65 m2. Vsak profil je imel 35 arbitrarnih stratigrafskih enot (režnjev) s podatki o agregatih, izjedkanih kosteh, fosilnih ostankih in artefaktih. Pri razlagi sedimentnih karakteristik, ki nakazujejo klimatske parametre, smo dosledno upoštevali holocenske standarde za najdišče. Ugotovili smo, da je bila klima v OIS 3 hladnejša in bolj vlažna kot v OIS 1 in OIS 5. Na klimatsko spremembo v OIS 3 so se z večjim obiskom jame odzvali ljudje in živali, vendar ne hkrati. Sprememba klime se je na mikrolokaciji jame domnevno pokazala predvsem v podaljšanem trajanju snežne odeje. The article presents a new sedimentary-climatic model for explaining autochthonous clastic sediment in the Upper Pleistocene site, Divje babe I, Slovenia. The sediment analysed here was deposited during Oxygen Isotope Stages 1, 3 and 5 (OIS, OIS 3, OIS 5). The stress is on precipitation, which we explained on the basis of the quantity of authigenic structural aggregates in the sediment. We supported the results with quantitative analysis of clasts with etched surface, which represent corrosion of the cave ceiling, and etched bones, which represent corrosion on the cave ground. We also analysed the relation between climate and cave bears, and Neanderthals and climate, on the basis of mass fossil remains and finds of artefacts. All analyses were made on the basis of three-dimensional sampling, i.e., in horizontal and vertical directions. We sampled 65 profiles over an area of 65 m2. Each profile had 35 arbitrary stratigraphic units (splits) with data on aggregates, etched bones, fossil remains and artefacts. In explaining the sediment characteristics that point to climatic parameters, we consistently took into account the Holocene standards for the site. We found that the climate in OIS 3 was colder and damper than in OIS 1 and OIS 5. People and animals responded to the climatic changes in OIS 3 with more visits to the cave, but not at the same time. The climatic change was presumably reflected in the microlocation of the cave mainly by the longer duration of snow cover.
Ob raziskovanju sledov rimskodobne poselitve na Grubljah (Vipava) so bili izkopani 403 ostanki velikih sesalcev, od tega 108 taksonomsko določljivih. Skupno je bilo med njimi zastopanih ...najmanj pet vrst (tj. domače govedo z dobrima dvema tretjinama najdb, ovca in/ali koza, domači prašič, konj in jelen), morda pa tudi tur in zober. Biometrična analiza govejih kosti je pokazala na prisotnost ostankov velikih živali napredne “rimske” pasme tudi še v četrtem stoletju, tj. ob nastopu poznoan-tičnega obdobja. Prav tako je s podatki za rimskodobne primerke iz širše regije skladna plečna višina konja, kateremu je pripadala edina nepoškodovana dolga kost v celotnem gradivu (tj. stopalnica). Govedoreja, sicer osrednji vir mesa za lokalno prebivalstvo, je bila primarno domnevno usmerjena v izkoriščanje volov (in krav?) kot delovne živine. Največ 6,6-odstotni delež ostankov lovnih vrst priča o (količinsko) skromnem pomenu divjačine v lokalni prehrani.
V prispevku so predstavljeni izsledki arheoloških izkopavanj na najdišču Župnijski dom v Šentvidu pri Stični, kjer je bil dokumentiran arheološki zapis iz srednjega in novega veka. Za širšo ...arheološko sliko so pomembni sicer skromni sledovi zgodnje- in visokosrednjeveške poselitve. Glavnina najdb (17.284 odlomkov lončenine) sodi v pozni srednji oziroma zgodnji novi vek, ki sta med slabše raziskanimi področji v slovenski arheologiji. Analiza tega gradiva (tipologija lončenine in analiza namiznega posodja) daje najdišču posebno mesto v slovenski arheologiji kot izhodišče za temeljne raziskave tega obdobja.
Predstavljamo rezultate interdisciplinarnih raziskav nanovoodkriti koliščarski naselbini Črešnja pri Bistri na Ljubljanskembarju, ki jo okvirno datiramo v 36. stoletje pr. Kr. V ...prispevkuobravnavamo stratigrafijo, arheološke najdbe, dendrokronološkeraziskave, raziskave makroskopskih rastlinskih ostankov, os-tanke sesalske makrofavne, ptičev in rib.
V najdišču Divje babe I (Slovenija) z musterjenskimi najdbami, ki vključujejo tudi sporno koščeno piščal, smo na podlagi vzorca 85 izbranih artefaktov analizirali funkcije potencialnih orodij, in ...sicer izključno na makroskopskem nivoju, podprtim z eksperimentalnim delom. Vzorec je nedvomno reprezentativen za najdišče, čeprav je bil izbran naključno na podlagi nekaterih znakov na robovih, konicah in ventralni ploskvi odbitkov. Ti znaki (kot in retuša delovnega roba, poškodbe konic in ventralne ploskve) so bili glavni predmet prve tovrstne raziskave v Sloveniji. V vzorcu nastopajo med drugim izključno umetno retuširani, vendar popolnoma neuporabni artefakti, ki niso v skladu z nobenim poznanim konceptom delovnega roba in ki spominjajo na t. i. psevdoartefakte. Vendar to zagotovo niso. Za nekatera rezalna in luknjalna orodja predlagamo zelo učinkovit alternativen način uporabe orodij z "indirektno perkusijo" kot protiutež nasajenim orodjem. Predlagana, eksperimentalno preizkušena metoda uporabe orodij doslej ni bila upoštevana, kljub svoji enostavnosti in učinkovitosti. Menimo, da predlagani način uporabe orodij odpira nove možnosti v preučevanju funkcij retuširanih artefaktov.
Na podlagi novih datacij ESR in analize klastičnih sedimentov smo ocenili relativno paleotemperaturo, vlago in hitrost sedimentacije v času nastajanja sedimentov v profilu paleolitskega najdišča ...Divje babe I (Slovenija). Analiza sedimentov temelji na izbranih morfoloških in drugih lastnostih klastičnih sedimentov. Relativna ocena paleotemperature je interno preverjena s pelodno analizo. Kronostratigrafske in morfometrične izsledke smo primerjali z globalnimi paleoklimatskimi zapisi (?18O in pelod) v jedrih ledu in globokomorskih ter terestričnih sedimentov. Na podlagi dobre primerljivosti smo kronološko mesto domnevne musterjenske piščali postavili v Dansgaard-Oeschgerjev dogodek 14 (= Interstadial Moershoofd in Glinde) v OIS 3, mesto ostalih najdb pa od vključno Dansgaard-Oeschgerjevega dogodka 8 (= Interstadial Les Cottés in Denekamp) v OIS 3 do vključno Interglaciala (OIS 5e) v globalni kronologiji zadnjega glacialno-interglacialnega ciklusa. V Sloveniji, deželi klasičnega krasa, je to prvi poskus direktne primerjave klimatokronologije paleolitskega jamskega najdišča z globalno klimatokronologijo in preko nje s paleolitskimi jamskimi najdišči v drugih kraških regijah v zahodni Evropi.
Avtorji prispevka so ponovno analizirali sporno najdbo domnevne piščali iz musterjenske plasti v Divjih babah I (Slovenija) in prišli do nekaterih novih ugotovitev. Eksperimentalno so preverili obe ...najverjetnejši hipotezi o nastanku lukenj. Pravilnejša se jim zdi hipoteza o umetnem izvoru lukenj. Če bi obveljala nasprotna hipoteza, da so luknje narejene z zobmi, bi šlo lahko kvečjemu za več nenormalnih ugrizov jamske hijene s kanini. Vendar jamska hijena v najdišču ni bila ugotovljena.
