The book ('Tradition in the Contemporary World. Janče: the Green Threshold of Ljubljana') deals with dimensions of tradition in modernity, as reflected in the half-urbanized environment on the ...northeastern outskirts of Ljubljana - at Janče with its surroundings. The author analyzes the concept of tradition, which is one of the core in ethnology and folklore studies, and presents its concretizations in the ethnographic field, especially its role in local festivals. She mainly focuses on peasant work and its ritual dimensions as well as on other types of heritage/tradition of rural environment. Heritage is not only positively valued by local inhabitants, but also represented in the idealistic form, thus creating rural idyll, attractive for tourists. Having a special value, it has become the means of invoking and preserving identifications with certain communities and the area itself, and is at the same time also used as an argument in general and sustainable development of the area.
Extended description:
»To je najlepši kraj pod Triglavom«.Vsakoletni pozno marčevski zaključek glavne sezone smučarskih skokov, je bil tudi tokrat svojevrsten slovenski rekreativni praznik. Veselje ...gledalcev, godci, slovenska zastava plapola, navijači, kurent, Jelko Kacin, gledalec s sodčkom, žar, kuhar, otroci, raglja.
Information:
Planica: A report from Planica, the most beautiful place under Triglav.
Original language summary:
Planica: reportaža iz Planice, najlepšega kraja pod Triglavom.
Extended description:
<!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
...mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->
Čas, ko sneg pobeli naravo in ko dan spet začne zmagovati nad dolgo zimsko nočjo, je bil že od davnine poln običajev. Njihovo poreklo in smisel se je že zdavnaj zameglil, toda nekateri med njimi so se v tej ali oni obliki ohranili prav do danes. Takšen običaj je tudi »tepežkanje«. Nekdaj je bilo razširjeno po vsej Sloveniji in v delu Hrvaške, danes pa je ohranjeno le še malokje, a gotovo nikjer tako živo kot v okolici Tomaža pri Ormožu. Pred novim letom otroci že zarana vstanejo in vzamejo vrbove šibe. Najprej tepežkajo starše, potem pa gredo še k sosedom in po vsej vasi. Ob tem žele odraslim dobro zdravje, le-ti pa se jim odkupijo z majhnimi darili. O izvoru in pomenu tega običaja lahko danes samo ugibamo, čeprav zasledimo vzporednice še pri nekaterih narodih. Gotovo je bil udarec s šibo v davnini magično dejanje, sam običaj pa je pozneje kot igra prešel med otroke. V Hranilovcih pri Tomažu ima tepežkanje še posebno inačico, ki je ne zasledimo nikjer pri nas: otroci pridejo namreč tepežkat najprej lončarja. Ta jih dočaka s košaro glinastih zvončkov, s katerimi se »odkupi« tepežkarjem, od njega pa otroci odzvončkljajo po vasi. Običaj je med številnimi slovenskimi starosvetnostmi ostal nezapažen in neopisan, pa tudi na glinaste zvončke ne boste naleteli nikjer drugje kot pri lončarju Francu Plohlu v Hranilovcih. S tem običajem pa nimajo veselja le otroci v njegovi bližini. Zanj se zanimajo tudi etnologi, saj strokovnjakom, ki jih zanimajo še neodprte strani preteklosti tudi majhna nadrobnost včasih odkrije nepričakovane vzporednice, ki pomagajo graditi podobo tistih dogodkov in ljudi, do katerih ne seže pisana beseda.
Information:
Hranilovci pri Tomažu: 'Spanking'; children with wooden rods as carol singers bestow good luck upon households.
Original language summary:
Hranilovci pri Tomažu: tepežkanje; otroci s šibami kot koledniki prinašajo srečo v domove.
Extended description:
<!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
...mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->
Štehvanje (nemško kufenstechen) je star običaj, ki se je ohranil v Ziljski dolini. Igra poteka tako, da se v tla zabije lesen drog, na katerega se povezne lesen sodček, obit z leskovimi obroči. Fantje nato jezdijo mimo v ziljski narodni noši na noriških kobilah in zbijajo sodček s posebnimi kovinskimi kiji. Nato med ježo lovijo te obroče, na koncu pa trikrat jezdijo za nagradni venec. Po končani igri sledi še ples, ko fantje peljejo dekleta, oblečene v barvite in dragocene Ziljske noše, na rej pod lipo. Ples spremljajo pesmi v slovenskem in nemškem jeziku.
Information:
Zahomec in Ziljska dolina (Gailtail) in the Austrian state of Carinthia: 'štehevanje', an old custom where galloping riders hammer a small barrel with iron bats.
Original language summary:
Zahomec v Ziljski dolini na Koroškem: star običaj štehvanje; jezdeci z železnimi kiji v galopu tolčejo po sodčku.
Extended description:
Planica: zastave v vetru, gledalci, kurenti, naprava za merjenje hitrost vetra, skakalnica - letalnica, izjave gledalcev, Vidko Filipič, Japonci - lučke, Vasja Bajc, trener ...japonske reprezentance, Walter Hofer, direktor svetovnega pokala, skupinska slika slovenskih smučarskih skakalcev Aljoša Dolhar.
Information:
Planica: ski flying cancelled due to the wind. Only "kurenti" jumped in Planica on that day.
Original language summary:
Planica: poleti odpovedani zaradi vetra. V Planici so skakali samo kurenti.
PDF
