Prispevek se osredotoča na formalno in vsebinsko prenovo praktičnega usposabljanja, ki je (lahko) del visokošolskih študijskih programov. Ob reformi študija po bolonjskih načelih so visokošolski ...zavodi prenovili tudi praktično usposabljanje. Predstavljeni so pravni okviri za prenovo študijskih programov in kako je ta potekala na Univerzi v Ljubljani. Članice univerze so ob upoštevanju načel bolonjske prenove in predpisov, ki so urejali to področje, pri procesu izhajale iz izkušenj izvajanja prakse v »starih« programih ter sledile napotkom, ki so bili oblikovani v začetnih letih uvajanja bolonjske prenove. Danes, ko so študijski programi prenovljeni, bo treba pozornost nameniti nadaljnjemu napredku in razvoju kakovosti študijskih programov in s tem tudi praktičnemu usposabljanju.
Čeprav Evropska komisija v strateških dokumentih daje vse večji poudarek mehkim veščinam, ki naj bi bile ključne za doseganje ciljev bolonjskega procesa, se zdi, da te veščine še niso našle prave ...poti v visokošolske izobraževalne programe. Razlog je deloma v tradicionalistični usmeritvi visokošolskega prostora, ki daje prednost znanstvenim podlagam študijskih programov pred njihovo aplikativno vrednostjo. Študija se ukvarja z vprašanjem ključnih mehkih veščin, ki bi jih bilo smiselno povezati s študijskimi programi bodisi kot sestavni del študijskih programov (del modulov ali samostojni modul) bodisi kot zunajštudijskeoblike. Na podlagi raziskave, ki je bila opravljena med kadrovskimi strokovnjaki v šestih državah, je bil prepoznan relativni pomen posameznih mehkih veščin, ki so bile razvrščene v tri ključne skupine: osebne, socialne in metodološko/kontekstualne. V zaključnem delu študije so podani predvideni študijski cilji pri vključevanju mehkih veščin v visokošolske študijske programe.
Avtorica v članku predstavi zgodovino, rast in poslanstvo Univerze za tretje življenjsko obdobje skozi petindvajset let njenega delovanja. Univerza za tretje življenjsko obdobje je rezultat ...dolgoletnega prostovoljnega dela strokovnjakov s področja izobraževanja odraslih, pa tudi prostovoljnega dela mentorjev in številnih slušateljev te organizacije. Njeno temeljno poslanstvo so izobraževanje starejših za osebnostni razvoj, vključenost starejših v družbo, prav tako pa tudi spreminjanje pogleda na starost in staranje in s tem družbenega položaja starejših. Avtorica v nadaljevanju opiše, kako poteka študij na Univerzi za tretje življenjsko obdobje in predstavi študijske programe ter strukturo slušateljev po spolu, starosti in izobrazbi. Posebej predstavi mrežo 39 slovenskih univerz za tretje življenjsko obdobje, ki so se skozi petindvajset let razvile v vseh večji mestih in krajih Slovenije.
PDF
