Poimenovanja oseb in njihova slovarska obravnava se razlikujejo glede na to, ali poimenujejo osebe po bioloških ali družbenih funkcijah in dejavnostih. Predstavljena so spolno nezaznamovana ...poimenovanja oseb in tvorjenost spolno specifičnih poimenovanj za ženske osebe, kot jih kaže gradivo v splošnih razlagalnih slovarjih, in sicer v obeh izdajah Slovarja slovenskega knjižnega jezika in v Slovarju novejšega besedja slovenskega jezika.
Pričujoči prispevek tematizira vprašanja (ne)enakosti spolov v akademskem polju v Sloveniji in vlogo institucij pri reproduciranju neenakosti v njem. V članku najprej na osnovi nekaterih izbranih ...statističnih podatkov predstavimo trenutno »stanje stvari« v slovenskem akademskem prostoru in ugotavljamo, kakšna je razporeditev moči (odločanja) v njem. V nadaljevanju z analizo samopredstavitvenih dokumentov treh slovenskih univerz, dostopnih na njihovih spletnih straneh, posebnih institutov, ukrepov ali politik enakosti spolov na tem področju skušamo poiskati odgovor na vprašanje, kako spol mislijo izbrane akademske institucije v Sloveniji. Zbrane podatke in ugotovitve nato primerjamo s stanjem na izbranih bližnjih akademskih institucijah (Univerza na Dunaju in Univerza v Bologni), ki vzpostavljanje enakosti spolov razumeta kot prednostno nalogo. Glede na tako pridobljene in primerjane podatke prispevek sklenemo z ugotovitvijo, da akademske institucije v Sloveniji spola ne mislijo.
The objective of the study was to analyse and compare the subjective quality of life (S-QoL) of women with physical disabilities (PDs) through satisfaction with the quality of life domains and the ...overall quality of life assessment.
The sample comprised of women with PDs (n=137), divided into 4 age categories: 19-29 yrs. (n=53); 30-44 yrs. (n=25); 45-59 yrs. (n=24) and over 60 yrs. (n=35). The Subjective Quality of Life Analyses questionnaire and the WHO User Manual were used as a primary research method. The Wilcoxon Signed Rank Test was used to assess the differences between QoLDs, Kruskal Wallis test to assess differences in S-QoL among four independent groups and Mann Whitney U-test between two age categories.
The highest satisfaction in all age categories of women was found in the social relations domain, and in the 19-29 yr-old women equally in the social relations and physical health domains. The highest dissatisfaction was reported with the psychological health and environment domains. The key finding is that the main differences are between the youngest category (aged 19-29 yrs) and the three older categories with regard to physical health, environment and overall QoL.
It is necessary to continue this line of research with a greater focus on exploring the ways in which the psychological health domain can be improved as an integral part of S-QoL, and to also focus on the QoL indicators that make up the environment domain and search for ways to enhance these.
Rodni režim Europske unije je distinktivan režim specifične geneze, osebujnih pravila i kompleksnih procedura. Javne politike koje mu pripadaju čine portfelj rodne jednakosti država članica i ...kandidatkinja. Nužno je stoga biti upućen u njihov sadržaj, ali i povijest. U članku se analizira kompleksni nastanak politike rodne jednakosti obilježen političkim borbama oko suprotstavljenih vizija jednakosti, utjecajima
drugih međunarodnih režima te internim institucionalnim sukobima. Glavno je pitanje: kako se u posljednjih šezdeset godina razvijala politika rodne jednakosti EU-a te kakve su njene ocjene i projekcije za njenu budućnost? U odgovaranju na ovo pitanje koriste se originalni javnopolitički dokumenti EU-a, kao i uvidi bogate literature iz politologijskog područja roda i politike. Članak se zaključuje uvidom kako nakon pola stoljeća razvoja, koji je bio obilježen epizodama javnopolitičkih inovacija (u kojima EU nije bila puka sljedbenica, već dapače predvodnica napretka na globalnoj sceni), dolazi do zabrinjavajućeg zastoja u formulaciji i implementaciji politike
rodne jednakosti.
V prispevku poročamo o rezultatih analize medijskega pojavljanja kandidata in kandidatke na parlamentarnih volitvah 2018 v dveh slovenskih dnevnoinformativnih tiskanih medijih v obdobju dveh mesecev ...in pol pred volitvami in o rezultatih etnografske analize javnega komuniciranja obeh z volivci in volilkami na javnem dogodku. Na osnovi rezultatov ugotovljamo, koliko se kažejo odstopanja v medijskem poročanju o kandidatki in kandidatu ter kako je artikulacija spola del njune kampanje. Na podlagi nekaterih pozitivnih tendenc v slovenskem političnem prostoru smo predvidevale, da bo medijsko poročanje manj seksistično, kot je bilo v preteklosti. To lahko na podlagi kritične diskurzivne in besedilne analize medijskega poročanja tudi potrdimo, vsaj za Delo, manj za tabloidne Slovenske novice. Rezultati etnografske metode spremljanja pa kažejo, da igra spol veliko vlogo v javni predstavitvi politikov in političark ter odnosu javnosti do njune prisotnosti.
Članek naslavlja problem vpliva družinskih in rodnostnih politik na življenje žensk. Družinske in rodnostne politike so implicitno medsebojno povezane, saj je posebno varstvo družine pogosto ...argumentirano s kakovostjo življenja otrok in sicer ne glede na to, koliko so družinske politike eksplicitno usmerjene v spodbujanje rodnosti (s posebej v ta namen oblikovanimi ukrepi). Politike pogosto naslavljajo družino na spolno nevtralen način kot osnovno družbeno celico, ne da bi prepoznali zgodovinsko vtkane spolne neenakosti, ki ženske reducirajo na skrbstvene aktivnosti v in za družino. Glede na odnos države do družine, žensk in delitve skrbstvenih obveznosti, so se razvile različne klasifikacije in tipologije socialnih držav. Mogoče je države tipizirati glede na odnos do skrbstvenega dela, glede na vlogo moškega oskrbovalca ali pa glede na modele socialnih držav, kjer je mogoče ocenjevati stopnjo de ali refamilialističnih politik države. Analiza slovenske družinske politike pokaže, da zlagoma pridobiva značilnosti pronatalitetne politike in sicer ne glede na stranke, ki vodijo ministrstvo, kjer te politike nastajajo, čeprav ta proces ni linearen. Rezultati pokažejo na počasen, vendar jasen zdrs socialnih politik v družinske in pronatalitetne politike, pokaže tudi izrazito spolno slepost teh politik, saj kljub temu, da prepoznavajo spolne neenakostih, ne naslavljajo problema na ustrezen način.
V članku se avtorica osredotoča na urbane študije na področju rudarstva. Pojasni načine antropološke vpetosti države, mednarodnih korporacij in avtohtonih skupnosti v polje rudarstva ter ...pojasni antropološko vlogo v diskurzih. V drugem delu članka se posveča skupinam, ki so le posredno povezane z rudarsko industrijo. Na tem mestu pokaže po- membnost antropološke pozornosti tudi tam, kjer vplivi rudarske industrije niso očitni.
Prispevek obravnava nabor najbolj občutljivih načel v jezikovni rabi, ki jih morata uporabnik in uporabnica slovenščine razrešiti, če se želita sporazumevati v skladu z spolno občutljivo rabo jezika ...(dalje SORJ) in s tem povezanimi smernicami OZN in EU. Izhajali bomo iz sedmih dokumentov, ki so za slovenščino nastajali med 1995-2018 in ugotovili, kateri položaji se ponavljajo in jih zato ne moremo prezreti kot »markerjev« SORJ.
V raziskavi smo analizirali izobraževanje odraslih v Republiki Hrvaški. Čeprav se izobraževanje odraslih na Hrvaškem dokaj dobro pravno urejeno in podprto in imamo razvito mrežo ustanov, ki se ...ukvarjajo izključno z izobraževanjem odraslih in/ali izvajajo izobraževanje odraslih, se kažejo različne težave. Pri snovanju usmeritev v izobraževanju odraslih najpogosteje srečamo domnevo, da so odrasli homogena skupina, kar pa ne drži. Kategorija obsega tako mladostnike, stare nad 15 let (če niso vključeni v srednješolsko izobraževanje), kakor tudi osebe v tretjem življenjskem obdobju. Odrasli se razlikujejo tudi po spolu, kar ni zanemarljivo, kadar govorimo o potrebah nezaposlenih, predvsem žensk. Pri standardizaciji izobraževanja odraslih je validacija po spolu pogosto zanemarjena. Na izobraževanje na vseh ravneh vplivajo tudi kompleksni odnosi v globalizaciji. To postane očitno pri poskusih udejanjanja listin (deklaracij) v tranzicijskih deželah, ki skušajo doseči standarde, kakršni so v veljavi v deželah s trdno tradicijo. V standardizaciji pa se skriva tudi nevarnost, da prezremo kulturo in družbene okoliščine neke dežele. Občutljivost in upoštevanje okoliščin so v osrčju izobraževanja (odraslih); potrebno je ustvariti nove strategije, da bomo premostili razlike med globalnimi usmeritvami in vsakodnevno prakso.
PDF
