This contribution examines the Iron Age textiles (8th−4th century BCE) kept at the Dolenjski muzej in Novo mesto, Slovenia, with the aim of identifying their raw materials, technologies, functions ...and social significance and situating them in a wider European context. The primary textile weave identified is a wool twill, which is typical for the Hallstatt culture and Italic textile traditions. Wool quality analysis indicates a local raw material with different processing methods. Certain diachronic changes are identified in textile structural characteristics, which may be indicative of influences from other regions.
Leta 2002 so na pobočju Gorjancev v bližini Gorenjega Suhadola naleteli na večji depo bronastih predmetov. Sestavljajo ga napadalno orožje, orodje, nakit, pločevina in ingoti. Časovni razpon ...predmetov sega od srednje bronaste dobe do začetka mlajšega obdobja kulture žarnih grobišč. Primerjave za večino predmetov iz depoja se najdejo v depojih druge stopnje KŽG iz Karpatske kotline in z zahodnega Balkana.
The paper presents the archaeological sites in the environs of the modern settlement of Bela Cerkev and the results of archaeological excavations in 2002, prior to motorway construction. Excavations ...at four (?) different, but contiguous locations (Dolge njive, Draga 1, Draga 2 in Draga 3) revealed and documented part of the line of the road, the masonry foundations of buildings, numerous post-built structures, a cemetery and domestic material, dating to the Roman period. The paper also considers hypotheses surrounding the location of the Roman-period roadside settlement of Crucium. It is posited that the excavation on these sites have revealed the location of the Roman roadside settlement of Crucium, which was occcupied or functioned in the period from the 1st to the 4th Centuries AD.
V članku so predstavljeni rezultati rentgenske spektroskopije ročajev štirih polnoročajnih bronastih mečev starejše železnodobne dolenjske skupine. Rentgenski posnetek ročaja meča iz ...Podzemlja (8. st. pr. n. št.) dokazuje, da so ga priložili v grob po najmanj dveh popravilih. Trn antenskega meča z Vinjega vrha (8. st. pr. n. št.) je bil drugače kot pri podzemeljskem ulit skupaj z ročajem in ni ostanek zaključka rezila. Meč iz Save pri Krškem se po bimetalnosti navezuje na antenske meče iz jugovzhodne Evrope iz 9. oziroma 8. st. pr. n. št. Rentgenski posnetek nakazuje, da je bil bronast ročaj meča ulit neposredno na trnast zaključek železnega rezila. Rezilo meča z Vira pri Stični (7. st. pr. n. št.) se zaključi v spodnjem delu ročaja, kjer je pričvrščeno z zakovicama. V treh luknjicah na osrednjem delu ročaja ni več zakovic za pritrditev rezila. Prvotno rezilo so zamenjali z drugim, le plitvo vdetim v ročaj. Meč ni primeren za sekanje, temveč so ga uporabljali kot vbodni meč.
Različni povodi so botrovali ponovnemu risanju treh situl. V članku je predstavljen način dela, ki je kombinacija klasičnega risanja in dopolnjevanja z računalniškim programom. Podana so ...opažanja o odkritih in popravljenih večjih in manjših netočnostih iz predhodnih risb. Na situli z Vač so bile posebne pozornosti deležne oven kot žrtvena žival in osebe, upodobljene s šestimi prsti, na situli z Magdalenske gore pa igralec na liro in nekatere spremembe, ki so na njej nastale pri konzervaciji.
Excavations at Podsmreka near Višnja Gora unearthed a Bronze Age settlement and associated five burials of children or juvenile individuals. They brought to light a wealth of finds that include ...accumulations of red mudstone, yellow siltstone and bauxite cobbles, the collecting and processing of which was an important activity of the settlement’s inhabitants, but also quantities of pottery that is the topic of this contribution discussing, more particularly, its typological and chronological attribution. Together with the pottery from Oloris, it defines the phenomenon that is the Oloris-Podsmreka horizon, which covers the Middle and transition to the Late Bronze Age in the south-eastern Alpine area.
Sondiranje na Sloki gori in Vinjem hribu nad Vinom, ki je bilo opravljeno v letu 1999 v okviru raziskav prazgodo- vinskih utrjenih naselij na Dolenjskem, osvetljuje severozahodni rob poselitve ...dolenjske halštatske skupnosti. Gre za manjši višinski naselbini v hribovitem zaledju Ljubljane, na obeh sta bili ugotovljeni dve poselitveni oz. gradbeni fazi, ki ju po sicer skromnih najdbah lahko datiramo v mlajše halštatsko obdobje.
Prispevek obravnava kostelsko narečje dolenjske narečne skupine, ki leži ob zgornjem toku reke Kolpe ter v Gorskem kotarju na Hrvaškem. Zemljepisno-zgodovinskemu orisu območja sledi jezikoslovni opis ...krajevnih govorov, in to na osnovi obširnega gradiva, ki je bilo v večji meri (prvič) na novo zbrano. Podani so glavni glasoslovni kriteriji, ki utemeljujejo uvrstitev krajevnih govorov na Hrvaškem med govore slovenskega jezika.
Prazgodovinski kompleks Cvinger pri Dolenjskih Toplicah leži na strateški točki na prehodu med Dolenjsko in Belo krajino. Tukaj odkrite najdbe so imele pomembno vlogo pri opredelitvi mlajšega ...halštatskega obdobja v jugovzhodnih Alpah. Prav tako pomembno je odkritje železarsko-talilniškega območja.
V zadnjih letih pa je bil Cvinger predmet interdisciplinarnih raziskav, ki so povezale sodobne tehnike daljinskega zaznavanja, kot so zračno lasersko skeniranje in geofizikalne meritve, s tradicionalnimi arheološkimi metodami. Rezultati so pripeljali do novih dognanj o celotnem kompleksu, vključno z natančnejšo datacijo talilniškega območja, pridobljeno z metodo arheomagnetnega datiranja.
Arheološki strokovni javnosti je Zagorje ob Savi znano že več kot stoletje, odkar so konec 19. stoletja naključno odkrili grobove iz starejše železne dobe. Leta 2011 so tod potekala zaščitna ...arheološka izkopavanja, ki so doprinesla k poznavanju najdišča in pokazala na njegov pomen. Odkritih je bilo 9 skeletnih grobov, od katerih sta bila dva otroška, dva ženska in pet moških. Izstopata grob z bronasto pasno garnituro ter grob z dobro ohranjenim ženskim okostjem in pridanimi jantarnimi jagodami, bronastim lasnim obročkom, kačasto fibulo ter lončkom. Odkrite so bile še druge najdbe, ki kažejo, da je na istem prostoru v pozni bronasti oziroma zgodnji železni dobi obstajala naselbina.
Najdbi fibule in sulice, odkriti nad Savo pri Litiji, dodatno osvetljujeta fenomen planega skeletnega pokopa, ki se je ob koncu halštatskega obdobja uveljavil v Zasavju.