Inštrumentalizacija glasbenega življenja s strani ideologije v obdobju med 1926, torej od začetka fašistične diktature, in 1952 letom, ko je »uradno« končano obdobje socrealizma, je pustila pomembne ...sledi v glasbenem življenju Pule. V tem obdobju so bili odnosi med ideologijo in glasbo zelo ekscentrični, vpliv politike na celotno glasbeno življenje se ni prikrival, ampak se je, prav nasprotno, poudarjal. Oba režima sta glasbo doživljala kot zaveznika, kot podporo sistema, in jo kot takšno usmerjala, spremljala in poskušala držati pod nadzorom. Razprava govori o nekaterih značilnostih glasbenega življenja v Puli med letoma 1926 in 1952 ter skuša opozoriti na podobnosti in razlike v interakciji glasbe in fašistične ideologije med vojnama ter glasbe in socrealistične ideologije v prvih letih po drugi svetovni vojni.
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- V predlogu Civilnega komisarja za pokrajinsko upravo za odstavitev župana Ivana Rijavca piše: “Je potrebno čimprej zamenjati ...občinskega komisarja Ivana Rijavca, kajti izvaja aktivno in zverinsko propagando za slovenski politični blok”.Vir: Državni arhiv v Gorici (Comm. Civile distrettuale di Gorizia, Longatico, Idria, Tolmino – Fasc. Comune di Sant’Andrea, Lettera 9.5.1921 – B.65, F. 378)- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Zapisnik seje upravnega sveta v Štandrežu 16.10.1920, ki priča o izjemni borbi proti prisilni prodaji in razslastitvi slovenske ...zemlje. Vir: Državni arhiv v Gorici (Archivio storico comune di Sant’Andrea – B.1, F.1) - All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Depeša italijanskih kraljevih orožnikov, v kateri je opisana aretacija Ivana Renčlja, bivšega avstrijskega častnika in občinskega ...tajnika v Štandrežu pod županovanjem Ivana Rijavca, kateremu so zasegli eno puško, dva jurišna noža in osem časopisov v slovenskem jeziku.Vir: Državni arhiv v Gorici (Comm. Civile distrettuale di Gorizia, Longatico, Idria, Tolmino – Legione carabinieri reali della Venezia Giulia – Compagnia di Gorizia – Prot. 46/19 – 1.8.1919 – B.8, F.39) - All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Izspisek iz štandreške matične knjige (5. knjiga, stran 50, št. 34) o rojstvu mojega deda Andreja Tabaja (Štandrež, 1911 – Gorica, ...1990) z dne 12. julija 1943 (zraven piše, da gre za 21. leto fašistične dobe). Dokument je bil izdan na nekolkovanem papirju za upravne postopke. Piše, da se je Andrej (na dokumentu v poitalijančeni obliki Andrea) Tabaj rodil očetu Blažu (na dokumentu Biagiu) Tabaju in materi Mariji Angeli Rijavec (na dokumentu Marii Angelini Rjavic) dne 19. maja 1911 in da je bil krščen dne 23. maja. Piše tudi, da je arijske rase, saj so takratni fašistični zakoni predvidevali tudi navedbo “rase”. Dokument je podpisal takratni štandreški župnik Alfonz Čuk (Bilje, 1912 – Latrobe, Pensilvanija, 1975), znan teolog, pedagog, publicist in psiholog, ki je kot izredno narodno zavedni duhovnik deloval v Gorici in okolici v dobi najhujšega fašističnega zatiranja, po vojni se je pa kot psiholog uveljavil na visoki ravni v ZDA.Dimitri Tabaj- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Otok Ventotene »ni nikak južni raj, kot so mi ga slikali« je v spominih na konfinacijo zapisal Bevk, pa vendar je, ko je doživel ...tudi taborišča (Pisticci, Colfiorito in Isernia), včasih z otožnostjo mislil na knjige in hrano na otoku. Kasneje v internaciji »so nas natrpali med žične ograje ali med stene kot živino« je potožil v knjigi Mrak za rešetkami (str. 98)- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Bevkova druga žena Davorina Bratuž (Martina Bertossi je njeno poitalijančeno ime) je bila aktivna pri iskanju vez in poznanstev, da ...bi moža rešila iz internacije. Na sliki so osnutki njenih pisem in koledarček iz leta 1941. Iz koledarčka sklepamo, da je tudi ona pisala italijanskemu PENu in predsedniku Marinettiju, najverjetneje, da bi ponovno posredoval pri oblasteh za Bevkovo izpustitev.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Med kolesarji je drugi z leve moj ded Andrej Tabaj (1911-1990), sin Blaža Tabaja (1870-1928), slovenskega cesarsko- kraljevega ...orožnika in narodnega delavca v Štandrežu pri Gorici, in nečak duhovnikov Ivana in Andreja Tabaja.Goriški Slovenci so pod fašizmom tudi po razpustitvi slovenskih društev (1926) »neformalno« nadaljevali kolesarsko tradicijo.Transkribcija zadnje strani fotografije: “To ti pošljem: Drejčka (Andreja, mojega deda so imenovali Drejček, op. p.), Trincila (???) od Zežice (?), Kazimir (?), Danilo od Županovih in eden od železničarjev iz Italije gre (?) z njima. Vsi prijatelji in njih kolesa. To je bilo v septembru na kvaternico (tretja nedelja v septembru, god žalostne Matere Božje, kateri je posvečena cerkev na Mirenskem gradu, op. p.)”.Prispeval: Dimitri Tabaj (Gorica)- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Na hrbtni strani slike, ki nosi datum 19.10.1919, je moj stric prof. Ivan Tabaj zapisal imena kolegov in dijakov. Cel seznam najdemo ...tudi v Edinosti z dne 21.10.1919. Bila je zadnja matura slovenske gimnazije v Gorici. Šlo je za dijake, ki so se razšli leta 1915, po začetku soške fronte (le v Trstu se je pouk občasno nadaljeval v obliki “izobraževalnih tečajev”, kot se je temu takrat reklo). Po koncu vojne so najprej Italijani vsiljevali dvojezičnost: “Zrelostna izpričevala so dvojezična”, je poročala Edinost. V nadaljevanju so italijanske oblasti kršile določila mednarodnega okupacijskega prava in so na vse možne načine nasprotovale ponovnemu odprtju goriške slovenske gimnazije, predlagale nov sedež v Sežani in na koncu slovensko gimnazijo na Goriškem povsem ukinile. Od zadnje vrste naprej, od leve proti desni:Vencelj Andrej iz Loga pod MangartomRakušček Vinko iz KobaridaMiklavič Maks iz KobaridaJerkič Helena iz GoriceKos Viktor iz PodmelcaBerce Alojzij iz DornberkaUkmar Leopold iz BraniceTomišič Živko iz Žminjaprof. Karol Pirjevecprof. Ivan Tabajprof. Andrej Ipavecprof. Robert Kendaprof. Andrej BudalValič Viktor iz SkriljŠtrekelj Aleksander iz KomnaObljubek Stanislav iz KojskegaRojic Ivan iz DornberkaGrahli Ljubomir iz KoprivePredsednik komisije je bil prof. Giovanni Lorenzoni, delegat vrhovnega poveljstva okupacijske italijanske kraljeve vojske.Člani so bili: ravnatelj prof. Andrej Ipavec, prof. Umberto Bonnes, dr. Andrej Budal, prof. Robert Kenda, prof. dr. Josip Pavlin, prof. dr. Karol Pirjevec in prof. Ivan Tabaj. Dijaki so se vsi zelo uveljavili. Naj tukaj omenimo Viktorja Kosa, ki je kasneje postal duhovnik, znan tudi po tem, da se je s kaplanom Mirkom Renerjem prostovoljno pridružil skupini 1100 komenskih in rihemberških prebivalcev, ki jih je nemški okupator interniral v taborišče Neumarkt, da bi jim pomagal. Vira:časopis Edinost (21.10.1919)Branko Marušič (2012) – Sosed o sosedu – prispevki k zgodovini slovensko-italijanskega sožitja – ZTT EST – Trst - All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana