Zapis posveta o zahtevah po znanju slovenščine, kot jih opredeljuje najnovejši Zakon o tujcih, in dostopu do znanja slovenščine za državljanke in državljane tretjih držav. Javni posvet je organiziral ...Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in se je odvil v torek, 9. maja 2023, v Zbornični dvorani Univerze v Ljubljani.
V Ljubljani sta med 6. in 8. 11. 2019 potekala 54. srečanje in javni posvet ALTE (Association of Language Testers in Europe). Srečanje na temo Enojezično testiranje v večjezični realnosti: jezikovne ...ideologije in njihov vpliv na jezikovno testiranje sta organizirala Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta in njen Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko. V tem okviru je 8. 11. 2019 potekala okrogla miza (Bližnja) srečanja oblikovalcev jezikovne politike. Objavljamo zapis posnetka pogovora sodelujočih na dogodku.
Eno od aktualnih vprašanj izobraževalne jezikovne politike je vprašanje tujih jezikov. Kot je razvidno iz učnih načrtov in drugih spremljajočih dokumentov, slovenska jezikovna politika na tem ...področju sledi načelom Sveta Evrope o raznojezičnosti ter pomembnosti manjšinskih in sosedskih jezikov. Nabor ponujenih tujih jezikov v izobraževanju je usklajen s smernicami slovenske jezikovne politike, vprašanje pa je, kako se izvedba teh predmetov udejanja v praksi. V príspevku nas zanima status južnoslovanskih jezikov v slovenskem izobraževalnem sistemu in njihova realizacija v praksi.
The perpetually pressing question of Slovene as the language of the Slovene university and thus also indirectly of scholarship in Slovenia dictates the thematic selection of certain fundamental ...sections of the monograph. The literary language's intellectual function and thus the sense of its existence is interrogated. A concise historical survey of (literary) Slovene's development substantiates its dynamic power.
Cilj pričujoče razprave je pokazati na posebnosti grške jezikovne politike na prehodu iz 18. v 19. stoletje, t.j. v odločilnem obdobju za formacijo moderne grške nacije. Grško jezikovno vprašanje, pa ...tudi vsi predlogi za njegovo rešitev so bili v marsičem odraz štirih različnih družbeno-političnih pogledov na podobo, kakršno naj bi grška družba imela po dosegu neodvisnosti. Na kratko, vprašanje jezika in njegove uradne oblike se je v mnogih pogledih dotikalo izobraževanja: brez jasno določenega, normiranega in standardiziranega novogrškega jezika nista mogli obstajati niti jasno definirana in jasno zastavljena izobraževalna politika ter njeno izvajanje. Ker sta bila omenjena elementa v medsebojno vzajemnem odnosu, je bilo treba najti rešitev, ki bi uspešno pomirila do tedaj nepomirljiva nasprotja. Zato je bil Koraisov predlog t.i. »srednje rešitve«, čeprav je na samem začetku pri svojih nasprotnikih izzval veliko nasprotovanja in obsojanja, v danem zgodovinskem trenutku najbolj sprejemljiv; omogočal je namreč nacionalni konsenz in pomiritev nasprotij.
Zanimalo nas bo, katere poti nastajanja in sprejemanja jezikovne politike obstajajo v sodobnem slovenskem prostoru, izpostavili bomo nekaj protislovnih elementov sodobnega slovenskega ...jezikovnopoltičnega dogajanja.
Zanimalo nas bo, katere poti nastajanja in sprejemanja jezikovne politike obstajajo v sodobnem slovenskem prostoru, izpostavili bomo nekaj protislovnih elementov sodobnega slovenskega ...jezikovnopoltičnega dogajanja.
Avtor v svojem članku pretresa občo jezikovno sliko v svetu in z njo povezano problematiko mednarodnega jezikovnega sporazumevanja. V sodobnem svetu smo pri malih jezikih in njihovih kulturah priča ...brezobzirnemu tekmovanju, boju in njihovemu izrinjanju. V zvezi s tem se je v lingvodidaktiki pokazala neizogibna potreba po izoblikovanju nove zasnove, kajti dosedanja jezikovna politika, ki upošteva samo velike evropske jezike (angleški, nemški, ruski, francoski), ni izpolnila naših pričakovanj. - V današnjem času je pred nami resen problem specialnih jezikov. V obdobju priključitve k Evropski uniji moramo imeti pred seboj dejstvo, da ima poljuben sistem, pa naj bo politični, družbeni, državni ali administrativni, svoj specialni jezik. Z vsakim sistemom je povezana posebna kultura, specifična jezikovna pragmatika, določen način izražanja in utemeljevanja itn.
PDF
