Novejše raziskave kažejo, da se deleži lastniških stanovanj po vsej Evropi zvišujejo, primerjava statističnih podatkov pa kaže velike razlike v velikosti tega sektorja med zahodnoevropskimi državami ...ter državami Srednje in Vzhodne Evrope. Razvoj in rast lastniških stanovanj v zahodnoevropskih državah sta bila v znanstveni literaturi temeljito obdelana, pri čemer so bile predstavljene različne teorije, njihova močna prevlada v srednje- in vzhodnoevropskih državah pa je slabo raziskana. Zaradi pomanjkanja podrobne znanstvene razprave o tej temi je v literaturi še naprej vrzel, ki se kaže v tem, da še vedno ni utemeljene razlage neprimerno večjega razmaha stanovanjskega lastništva v postkomunističnih državah Srednje in Vzhodne Evrope. V članku skuša avtor to vrzel zapolniti. Njegov glavni argument je, da ni nujno, da dosedanje teorije, ki so jih razvili za razlago rasti stanovanjskega lastništva v zahodnoevropskih državah (gospodarstvih z dolgo tradicijo kapitalizma), veljajo tudi za srednje- in vzhodnoevropske države (nekdanja komunistična planska gospodarstva). Razprava se osredotoča na Slovenijo. Avtor skuša oblikovati alternativno teorijo, s katero bi lahko bolje pojasnili in razumeli vse večje preference do lastniških stanovanj v državi.
Literature is the medium in which memory can be constructed, thematised and transmitted. The subject of analysis in this paper is memory of communism in Macedonian novel Time of Goats by Luan Starova ...(1993). In the novel emphasis is on a subjective and confessional perspective which is framed by the vow of allegorism. It contemplates the historical context of Tito' s disengagement with Stalin and the attempt to create a new working class as the main driver of social and economic development in afterwar Yugoslavia.
Inštrumentalizacija glasbenega življenja s strani ideologije v obdobju med 1926, torej od začetka fašistične diktature, in 1952 letom, ko je »uradno« končano obdobje socrealizma, je pustila pomembne ...sledi v glasbenem življenju Pule. V tem obdobju so bili odnosi med ideologijo in glasbo zelo ekscentrični, vpliv politike na celotno glasbeno življenje se ni prikrival, ampak se je, prav nasprotno, poudarjal. Oba režima sta glasbo doživljala kot zaveznika, kot podporo sistema, in jo kot takšno usmerjala, spremljala in poskušala držati pod nadzorom. Razprava govori o nekaterih značilnostih glasbenega življenja v Puli med letoma 1926 in 1952 ter skuša opozoriti na podobnosti in razlike v interakciji glasbe in fašistične ideologije med vojnama ter glasbe in socrealistične ideologije v prvih letih po drugi svetovni vojni.
PDF
