Vsebino dokumenta predstavlja zgodba V novo državo na pragu polnoletnosti, ki jo je napisal Boštjan Omerzel in je objavljena v knjižici Kako smo na Jesenicah doživljali osamosvajanje Slovenije.Gre ...za zgodbo Boštjana Omerzela, nekdanjega hokejista HK Jesenice, ki se spominja, kako je kot komaj polnoleten fant doživljal osamosvajanje Slovenije. V začetku avtor opisuje dogajanje na Jesenicah konec osemdesetih let. Nadaljuje z opisom gostovanja HK Jesenice v Beogradu , na silvestrovo leta 1990, kjer so pričakali novo leto 1991 in rezultate referenduma o osamosvojitvi Slovenije. Potem opiše vrnitev domov, zaključek šolskega leta in srednješolskega izobraževanja ter spomine na razglasitev samostojnosti Slovenije. V nadaljevanju zgodbe pa opiše pot z vlakom v Pulj na Hrvaškem, kamor sta se odpravila z vrstnikom, 27. junija 1991, da bi obiskala dekleti in prijatelje. Na poti izvesta, da je v Sloveniji vojna in skupaj se odločijo za povratek domov, ki ga avtor v nadaljevanju tudi opiše. Pripoved sklene z opisom dogajanja do izteka leta 1991 in pogledom v prihodnost.Dokument vsebuje fotografijo table Železniškega mejnega prehoda Jesenice (Foto: Rina Klinar).
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Lovska družina Jesenice v osamosvojitveni vojni, ki sta jo napisala Nikolaj Bernard in Davor Medič. Objavljena je v knjižici Kako smo na Jesenicah doživljali ...osamosvajanje Slovenije.Gre za zapis članov lovske družine Jesenice, Nikolaja Bernarda in Davorja Mediča. V zgodbi avtorja opisujeta aktivnosti lovske družine v pripravah na osamosvojitev Slovenije in med vojno za Slovenijo. Najprej opišeta kako je potekal razvoz odvzetega orožja iz karavle v Mostah na 14 skrivnih lokacij v občini Jesenice. V nadaljevanju opišeta aktivnosti lovcev med vojno, med njimi predajo karavle v Planini pod Golico in zasedbo položajev ob novem naselju na Hrušici nad mejnim platojem Karavanke, kjer je prišlo tudi do izmenjave ognja med teritorialci in JLA. Prispevek zaključita z navedbo vseh članov Lovske družine Jesenice, ki so bili aktivno udeleženi v vojni za Slovenijo.Dokument vsebuje fotografiji karavle v Planini pod Golico danes (Foto: Rina Klinar) in Stalnega dovoljenja za gibanje in muditev v mejnem pasu zaradi lova, Alojzij Noč, 4. september 1986, arhiv OZVVS Zgornja Gorenjska.
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Srečno, moja Slovenija, ki jo je napisal Niko Kešina in je objavljena v knjižici Kako smo na Jesenicah doživljali osamosvajanje Slovenije.Gre za zapis Nika ...Kešine, ki se je na Jesenice priselil iz Bosne, si tukaj ustvaril družino, se boril za samostojno Slovenijo in kot eden prvih postal državljan Slovenije, 25. marca 1991. Avtor v uvodu obudi spomine na posebno vzdušje v pričakovanju osamosvojitve Slovenije in opiše svoje vtise s proslave v Ljubljani, 26. junija 1991 po kateri se je vrnil domov na Jesenice. Naslednji dan se je odpravil v službo v železarno od koder se je predčasno vrnil domov, ko se je po cesti skozi Jesenice proti mejnemu prehodu Karavanke že peljala kolona vozil JLA. V nadaljevanju se spominja vpoklica v enote TO, zasedbo položajev nad predorom Karavanke, kjer so doživeli tudi letalsko raketiranje predora. Zapiše tudi, da v desetdnevni vojni ni izstrelil niti enega naboja. Po vojni je bil odlikovan, a žal kot invalid izgubil službo in se po nekaj letih brezposelnosti invalidsko upokojil. V zadnjem delu zgodbe zapiše svoja razmišljanja po tridesetih letih življenja v samostojni Sloveniji, izpostavi storjene krivice in svoje razočaranje nad slabo urejenim statusom veteranov vojne za Slovenijo, kakor tudi nad današnjim stanjem v državi. Kljub vsemu optimistično opiše preživljanje pokoja v družbi vnučkov in zaključi s stavkom: Pa srečno, moja Slovenija!Dokument vsebuje fotografiji Odločbe o državljanstvu Slovenije Nika Kešine, 25. marec 1991 in Spominske medalje Zveze veteranov vojne za Slovenijo, podeljene Niku Kešini ob 10. obletnici osamosvojitve, last Nika Kešina.
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Dobra zveza med radijskimi postajami in ljudmi: repetitor deluje še danes, ki jo je napisal Cveto Erman in je objavljena v knjižici Kako smo na Jesenicah ...doživljali osamosvajanje Slovenije.Gre za zapis radioamaterja Cveta Ermana, ki je bil ustanovitelj in nekdanji vodja Radio kluba Železar. Zgodba je razdeljena na pet podpoglavij: Radio klub Železar, Sekretariat za obrambo, Osamosvajanje Slovenije, Čas brez mobilnih telefonov, Pomoč fantoma na služenju vojaškega roka v JLA. V prvem delu opisuje ustanovitev kluba in pridobivanje članstva ter zaključi s postavitvijo repetitorja, ki deluje še danes. Nadaljuje z obdobjem, ko se je zaposlil na ljudski obrambi Jesenice – poznejšem sekretariatu za obrambo. Opiše kadrovsko zasedbo in organiziranost sekretariata, ki je v osamosvojitvenih prizadevanjih na Jesenicah odigral pomembno vlogo. V nadaljevanju opiše priprave na osamosvojitev, ki so se začele že spomladi leta 1991 in vzpostavitev sistema zvez za katerega je bil zadolžen kot referent za zveze ter službo za opazovanje, obveščanje in alarmiranje. Spominja se tudi akcij pri katerih so pomagali radioamaterji. Tako so odkrili in odstranili vojaški repetitor na Mežakli in prekinili brezžične povezave med karavlami na Zgornjem Gorenjskem in sodelovali pri dogovorih in predaji vojakov JLA. Prispevek zaključuje z ugotovitvijo o dragocenosti delovnih in prijateljskih vezi, ki so mnogim slovenskim in drugim vojaškim obveznikom na služenju vojaškega roka v Sloveniji pomagale najti pot iz težke situacije in se vrniti domov.Dokument vsebuje tudi fotografijo Poročila centra za zveze od 23. junija do 6. julija 1991, izsek iz dokumenta, ki ga hrani arhiv OZVVS Zgornja Gorenjska.
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Trganje vezi z nekdanjo državo Jugoslavijo, ki jo je napisal Vitomir Pretnar in je objavljena v knjižici Kako smo na Jesenicah doživljali osamosvajanje ...Slovenije.Gre za zgodbo Vitomirja Pretnarja, nekdanjega sekretarja za gospodarstvo in negospodarstvo ter podpredsednika Izvršnega sveta Občine Jesenice, ki je povzel zapise tega obdobja od marca do septembra leta 1991 po službenem rokovniku. Izmed njih je izbral najbolj zanimive in zaradi lažjega razumevanja dodal svoj komentar. Avtor zapiše, da je šlo tedaj za vojaški spopad in spremembo celotnega družbenega sistema. Zgodba je razdeljena v podpoglavji: Uvod v dogajanja in Dogajanja ter časovno opredeljena z datumi. V uvodu avtor opiše priprave a zahtevno in negotovo gospodarsko in siceršnjo osamosvojitev Slovenije ter nas seznani z razpravo v kateri je sodeloval ekonomist Jože Mencinger, častni občan Jesenic. V nadaljevanju nas seznani z dogajanjem na drugih področjih, obiskom predsednika vlade RS Lojzeta Peterleta in grozečim poslabšanjem ekonomske in socialne situacije na Jesenicah. Opiše tudi reševanje problema tovora z nevarnimi odpadki in organizacijske priprave na razglasitev samostojnosti Slovenije med katere je sodilo tudi zagotavljanje blagovnih rezerv. V nadaljevanju opiše tudi popis vojne škode v občini. Avtor prispevek zaključi z opisom prenosa muzeja železarne na Občino Jesenice in predajo ključev, 8. februarja 1992. Dokument vsebuje fotografijo predaje ključev muzeja Občini Jesenice, 8. februarja 1992 (Hrani: Boris Bregant).
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Spomini na skupne korake k osamosvojitvi s 23. samostojno kranjskogorsko četo, ki jo je napisal Hubert Rot in je objavljena v knjižici Kako smo na Jesenicah ...doživljali osamosvajanje Slovenije.Gre za zgodbo Huberta Rota, mladega moža in očeta, ki je v času osamosvajanja Slovenije oblekel uniformo in se pridružil 23. samostojni kranjskogorski četi pri obrambi letališča Brnik. Uvodoma avtor opisuje čas tik pred osamosvojitvijo, ko je uspešno opravil pravosodni izpit in bil le nekaj dni kasneje mobiliziran v enote TO. Opiše usposabljanje v Kranjski Gori, odhod na položaje v bližini mejnega prehoda Rateče in premik na letališče Brnik, 27. junija 1991. V nadaljevanju se spominja preletavanja letal JLA nad letališčem in priprav za spopad. V deževni noči so si zavetje poiskali v brniškem gozdu, kjer so odkrili fazanerijo Kozorog. Sprejel jih je upravnik Ivan Jenko, ki jim je omogočil prenočitev v valilnici in jim v naslednjih dneh, v času spopadov na letališču Brnik, pomagal pri zasedanju položajev v okolici, ki jo je odlično poznal. Tu so ostali do 5. julija 1991, ko se je situacije že toliko stabilizirala, da so jih na njegovo pisno prošnjo premestili nazaj v Kranjsko Goro. Pred odhodom je na Brniku nastala fotografija, ki je objavljena v zgodbi. V sklepnem delu zgodbe se avtor spominja obiskov pri Ivanu, ki se je medtem že upokojil in preselil na Pšato, kjer je leta 2020 je praznoval devetdeset let. Avtor pripoved sklene z življenjskim naukom, ki ga je njemu in soborcem vtisnila preizkušnja v vojni za Slovenijo.Dokument vsebuje fotografiji Ivana Jenka (Foto: Janez Kuhar, Gorenjsko glas, 5. februar 2020) in 23. samostojne kranjskogorske čete na Brniku, 5. julija 1991 (Foto: Milan Janžovnik).
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Kako smo se na Jesenicah včasih zabavali, ki jo je napisala Vanda Torkar Tomljanovič in je objavljena v knjižici Kako so se na Jesenicah včasih zabavali. Gre ...za spomine avtorice na mlada leta, ki jih je preživela na Jesenicah, kamor je družina leta 1961 prišla iz Baške grape k očetu na Jesenice. Spominja se mladosti, ki jo je preživela v bloku ter otroških iger in zabave z drugimi otroki. V najstniških letih je zahajala v disko Pikova dama na Jesenicah. V prispevku pa posebej opiše tombolo na še nepokritem hokejskem igrišču Podmežakla, ki sta se je udeležili s prijateljico in za vstopnici porabili zadnje kovance. Na tomboli je zadela glavni dobitek – osebni avto zastava 1300. Ker doma niso imeli dovolj sredstev za plačilo davka na dobitek, so avto prodali, denar pa koristno uporabili. Avtorici je olajšal in polepšal študijska leta in kot sama pravi, ji je ta dogodivščina spremenila življenje. Dokument vsebuje tudi fotografijo ekipe odbojkarskega kluba Jesenice na tekmi v Celju 11. Junija 1970 in fotografijo avtorice Vande s prijateljico Darjo, s katero sta bili skupaj tudi na tomboli leta 1970. Obe fotografiji sta last Vande Torkar Tomljanovič.
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Gostilna Mulej na Potokih, ki jo je napisal Janez Babič po pripovedovanju Marice Mulej, poročene Olip in je objavljena v knjižici Kako so se na Jesenicah včasih ...zabavali. Avtor na začetku prispevka citira vsebino prvega objavljenega članka o gostilni Mulej na Potokih, ki je začela obratovati leta 1900. Prvi gostilničar je bil Janez Mulej, ki je deloval kot kamnosek in gostilničar. Gostilna je bila znana po plesih ob sobotah in nedeljah, ki so trajali do jutranjih ur. Po prvi svetovno vojni je po nekaj kriznih letih gostilno prevzel sin Stanko, izučen mesar. Gostilna je zaslovela po mesnih specialitetah. Za prevoz blaga in ljudi so kupili avto, ki so ga med drugo svetovno vojno skrili pred Nemci, a so jim ga po vojni zasegli. V zameno so dobili zemljišče, kjer so zgradili novo hišo. Po vojni je Stanko v kleti uredil manjšo klavnico in mesnico. V gostinskem salonu so imeli gramofon in ob nedeljah se je tam plesalo. Sem je zahajal tudi Čopov Joža, vedno s šopkom planinskih rož. V gostilni so pred drugo svetovno vojno redno potekale veselice. Med vojno so jo obiskovali tako Nemci kot partizani. Pripovedovalka se spominja tudi dogodka, ko je mama Julijana s svojim odličnim znanjem nemščine rešila družino, obsojeno miniranja bližnjega mostu. Po vojni so se pojavili novi gostje – motoristi. Na poti iz svojih gostovanj so se v gostilni radi ustavili tudi Jožovci, kot so na začetku pravili Avsenikom. To se je dogajalo na pobudo Franca Koširja, ki je rad pogledal za Marico. Tako je nastala tudi Avsenikova pesem Pri ljubici na Potokih. Ker Mulejeve gostilne ni prevzela nobena od domačih hčera, so jo leta 1958 zaprli. Dokument vsebuje tudi fotografije: razglednica Potokov z Mulejevo gostilno in brvjo čez Savo iz leta 1912, skupina pred Mulejevo gostilno z gostilničarjem Stankom, družina Mulej s pomočniki leta 1945, Stanko Mulej pelje svojo družino na Brezje in Mulejeva gostilna okoli leta 1955. Vse fotografije so last Marice Olip.
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Zabava je tudi igra, ki jo je napisal Rudolf Šapek in je objavljena v knjižici Kako so se na Jesenicah včasih zabavali. Gre za spomine avtorja na življenje na ...Slovenskem Javorniku v sedemdesetih letih 20. stoletja. Največ zabave je avtor našel v naravi okoli domačega kraja. Še posebej je imel rad živeli in tako je nekoč iz potepanja po Mežakli prinesel mladega lisjačka Mikija, ki mu je delal družbo kar štirinajst let. Poleg lisjaka je domov prinesel tudi druge male živali, ki jih je udomačil. Še danes mu pri jedi delajo družbo siničke, ki priletijo skozi odprto okno. V šolski dobi so z vrstniki ušpičili marsikatero potegavščino, ki jih avtor opiše. V najstniških letih pa so se podali na ples na Jesenice, še rajši pa v Radovljico ali na Bled. Če so zamudili zadnji vlak, so se domov odpravili peš. Pomembno vlogo v preživljanju prostega časa je imel šport, še zlasti hokej, ki jih je zanimal predvsem kot navijače hokejskega kluba Jesenice. Za konec avtor potegne vzporednico med svojo mladostjo in življenjem današnjih mladih ter zaključi, da mladi kljub drugačnemu načinu življenja in zabave še vedno znajo prisluhniti dobronamernim nasvetom starejših. Dokument vsebuje tudi fotografijo razglednice lisjaka Mikija leta 1974 in je last Rudolfa Šapka.
