Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Bilo je dosti dela in le malo zabave, ki jo je napisala Angela Ferjan, roj. Belec, in je ...objavljena v knjižici Kako so se na Jesenicah včasih zabavali. Avtorica, ki je bila rojena v Vodicah, se je s starši leta 1930 priselila na Jesenice, najprej na Javornik in nato v mlin na Stari Savi. Na ta čas ima lepe spomine. Spominja se, kako sta z bratom v času Jožefovega sejma na Stari Savi pomagala kramarjem voziti njihovo kramo, da sta zaslužila kakšen dinar. Spominja se tudi praznikov in igranja tenisa na vrtu za graščino, kjer sta z bratom pobirala žogice in tako spet nekaj zaslužila. Po vojni se je še nepolnoletna zaposlila v železarni, kjer je ves čas delala na personalnem oddelku. Poročila se je po mamini volji z izbrancem svoje pokojne sestre, ki je bil od nje precej starejši. Igral je harmoniko na veselicah in ob večerih je bila sama doma. Ko je ovdovela in se upokojila, je šele zaživela. S prijateljico sta hodili skupaj na Debeli rtič in v toplice. Dokument vsebuje tudi fotografijo treh sestričen leta 1965, ki je last Angele Ferjan. - All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Gostilna Mulej na Potokih, ki jo je napisal Janez Babič po pripovedovanju Marice Mulej, ...poročene Olip in je objavljena v knjižici Kako so se na Jesenicah včasih zabavali. Avtor na začetku prispevka citira vsebino prvega objavljenega članka o gostilni Mulej na Potokih, ki je začela obratovati leta 1900. Prvi gostilničar je bil Janez Mulej, ki je deloval kot kamnosek in gostilničar. Gostilna je bila znana po plesih ob sobotah in nedeljah, ki so trajali do jutranjih ur. Po prvi svetovno vojni je po nekaj kriznih letih gostilno prevzel sin Stanko, izučen mesar. Gostilna je zaslovela po mesnih specialitetah. Za prevoz blaga in ljudi so kupili avto, ki so ga med drugo svetovno vojno skrili pred Nemci, a so jim ga po vojni zasegli. V zameno so dobili zemljišče, kjer so zgradili novo hišo. Po vojni je Stanko v kleti uredil manjšo klavnico in mesnico. V gostinskem salonu so imeli gramofon in ob nedeljah se je tam plesalo. Sem je zahajal tudi Čopov Joža, vedno s šopkom planinskih rož. V gostilni so pred drugo svetovno vojno redno potekale veselice. Med vojno so jo obiskovali tako Nemci kot partizani. Pripovedovalka se spominja tudi dogodka, ko je mama Julijana s svojim odličnim znanjem nemščine rešila družino, obsojeno miniranja bližnjega mostu. Po vojni so se pojavili novi gostje – motoristi. Na poti iz svojih gostovanj so se v gostilni radi ustavili tudi Jožovci, kot so na začetku pravili Avsenikom. To se je dogajalo na pobudo Franca Koširja, ki je rad pogledal za Marico. Tako je nastala tudi Avsenikova pesem Pri ljubici na Potokih. Ker Mulejeve gostilne ni prevzela nobena od domačih hčera, so jo leta 1958 zaprli. Dokument vsebuje tudi fotografije: razglednica Potokov z Mulejevo gostilno in brvjo čez Savo iz leta 1912, skupina pred Mulejevo gostilno z gostilničarjem Stankom, družina Mulej s pomočniki leta 1945, Stanko Mulej pelje svojo družino na Brezje in Mulejeva gostilna okoli leta 1955. Vse fotografije so last Marice Olip.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Kje so tiste Jesenice?, ki jo je napisal Mitja Volčič in je objavljena v knjižici Kako so se na ...Jesenicah včasih zabavali. Gre za spomine novinarja Mitja Volčiča, rojenega Jeseničana, ki je po srečanju z nekdanjimi sošolci ob obletnici mature obudil spomine na Jesenice njegove mladosti. V uvodu avtor oriše srečanje in žalostno ugotovi, kako zelo se je njegovo rojstno mesto spremenilo in kako opustelo je ob vikendih. V nadaljevanju opiše dogajanje na devetih prizoriščih v mestu, kjer se je v preteklosti veliko zabavnega dogajalo. 1. KINO – PA ŠE RADIO PO VRHU Pod prvo točko avtor obudi svoje spomine na znani jeseniški kino, ki ga danes ni več. Opiše dvorano, kinooperaterja oziroma »kondukterja« in dogajanje v dvorani. 2. DELAVSKI DOM PRI JELENU Avtor opiše dogajanje Pri Jelenu, kjer sta bili dve dvorani in bife. V manjši dvorani so bile na ogled razstave in lutkovne prestave, v večji dvorani pa plesne vaje za mladino pod vodstvom plesnega mojstra Arčona. 3. KAZINA Pod to točko avtor opiše zabavno dogajanje v tovarniški restavraciji, kamor so po opravljenem delovniku zahajali delavci Železarne Jesenice, še zlasti radi po izplačilu plače. Zgornje nadstropje je bilo rezervirano za klub tehnikov in inženirjev. Na vrtu je bil prostor za veselice. 4. TVD PARTIZAN Tu avtor opiše drugi center mesta Jesenice, ki je še danes okoli Čufarjevega trga. Spominja se »fizkulturnega« doma, kjer je bila telovadnica, prostori za tabornike in prostor za namizni tenis. Omenja tudi plese, ki so jih organizirali v telovadnici, in se spominja pustnega karnevala, ki so ga organizirali Hruščani. 5. TEATER Pomemben steber jeseniške kulture in zabave je bilo gledališče, kjer so lokalni amaterski igralci dobili priložnost nastopa na odrskih deskah, občinstvo pa se je zabavalo ob ogledu dram, burk in komedij. 6. RADIO V tem podpoglavju opiše svoje spomine na začetke Radia Jesenice in svoj prispevek k programu. To je bila predvsem sodobna rokenrol glasba iz tujine in kasneje Mladinski radijski klub, ki ga je vodil enkrat na teden. 7. Avtor opiše železniško postajo na Jesenicah, ki je bila živahno prometno vozlišče in z restavracijo tudi shajališče. 8. KOROTAN IN POŠTA Pomembni družabni središči, ki ju omenja avtor, sta bila tudi hotela Korotan in Pošta, kjer so prirejali plese. 9. PRI MINCI IN ŠE KJE Svoj sprehod po družabnih stičiščih nekdanjih Jesenic avtor zaključi z opisom nekaterih dejavnosti s katerimi so si mladi Jeseničani krajšali čas, med drugim z obiskovanjem bazena na Ukovi, kjer je za red skrbela gospa Minca.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Kako smo se na Jesenicah včasih zabavali, ki jo je napisala Vanda Torkar Tomljanovič in je ...objavljena v knjižici Kako so se na Jesenicah včasih zabavali. Gre za spomine avtorice na mlada leta, ki jih je preživela na Jesenicah, kamor je družina leta 1961 prišla iz Baške grape k očetu na Jesenice. Spominja se mladosti, ki jo je preživela v bloku ter otroških iger in zabave z drugimi otroki. V najstniških letih je zahajala v disko Pikova dama na Jesenicah. V prispevku pa posebej opiše tombolo na še nepokritem hokejskem igrišču Podmežakla, ki sta se je udeležili s prijateljico in za vstopnici porabili zadnje kovance. Na tomboli je zadela glavni dobitek – osebni avto zastava 1300. Ker doma niso imeli dovolj sredstev za plačilo davka na dobitek, so avto prodali, denar pa koristno uporabili. Avtorici je olajšal in polepšal študijska leta in kot sama pravi, ji je ta dogodivščina spremenila življenje. Dokument vsebuje tudi fotografijo ekipe odbojkarskega kluba Jesenice na tekmi v Celju 11. Junija 1970 in fotografijo avtorice Vande s prijateljico Darjo, s katero sta bili skupaj tudi na tomboli leta 1970. Obe fotografiji sta last Vande Torkar Tomljanovič. - All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Bil sem mlad in postaven, ki jo je napisal Severin Hlede in je objavljena v knjižici Kako so se ...na Jesenicah včasih zabavali. Avtor, ki se je rodil v Števerjanu, se spominja prihoda družine na Jesenice, dela v železarni in zabave v petdesetih, šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja. Zaposlil se je v železarni, v prostem času pa je hodil v kino in gledališče ter ob sobotah na ples. V prispevku obudi spomine na filme in prestave, ki si jih je ogledal, ter na plese na vrtu Kazine. Opiše tudi svoje spomine na preživljanje prostega časa v strelskem društvu in na strelišču Podmežakla. Spominja se tudi, kako je spoznal ženo, jo povabil v kino in se leta 1960 poročil. Z družino so hodili na letovanje v počitniški dom železarne v Crikvenici, kjer so bili tudi plesi. Spominja se tudi, kako težko je čakal petka, ko so po zaključenem delovnem tednu hodili gledat televizijo v delavski dom Pri Jelenu. Prosti čas doma si je krajšal tudi z domačimi živalmi, med katerimi je imel najraje ptice. Žena mu je mlada umrla, on pa je dočakal vnuke in enega pravnuka. Dokument vsebuje tudi fotografijo Strelskega doma heroja Tomaža Verdnika iz fototeke Gornjesavskega muzeja Jesenice. - All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Kako smo se včasih igrali in zabavali, ki jo je napisala Edita Marija Aleš in je objavljena v ...knjižici Kako so se na Jesenicah včasih zabavali. Avtorica se spominja, kako so v njenih mladih letih živeli, se igrali in zabavali na Blejski Dobravi. Na začetku prispevka opiše igre, s katerimi so si krajšali čas kot otroci. To so bile različne športne aktivnosti na prostem, pa tudi branje knjig iz krajevne knjižnice. V nadaljevanju opiše različne igre, ki so jih otroci igrali: kozo zbijat, ugibanje besed, skrivanje kamenčka, figure metat, ristanc, avion, gimnazijo. Spominja se tudi praznovanja materinskega dne 25. marca, ko so za mamo nabrali spominčice in uredili cvetlični aranžma kar na krožniku. Med vojno in po njej je izgubila oba starša in preselili so se na Jesenice. Tam so poleti hodili na bazen in v kino. V dvorani v Črni vasi na Blejski Dobravi je bil oder, kjer se je veliko dogajalo. Igrali so različne gledališke igre, nastopali so tamburaši, tam pa so tudi telovadili. Mlada se je poročila, imela otroke in se zaposlila. Mož je delal v mehanični delavnici železarne, kjer so organizirali druženje tudi za družine delavcev. Ona je bila zaposlena v tovarni cokel. Po poroki so imeli domače zabave. Spominja se letovanj v Pineti pri Novigradu in Crikvenici. Če so ostali doma, pa so hodili v hribe. Zanimivo je bilo praznovanje dneva žena 8. marca, ki ga avtorica posebej opiše na koncu prispevka. Dokument vsebuje tudi fotografije: izlet družin zaposlenih v mehanični delavnici Železarne Jesenice leta 1959, gledališka predstava z ansamblom na Blejski Dobravi leta 1952, na morski plaži Novigrada okoli leta 1960, družinski izlet pri Valvazorjevem domu leta 1956.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Fotografija prikazuje sliko Tihožitje (papir, pastel, svinčnik, 65 x 42 cm). Avtor slike je Dušan Pirih. - All metadata published by ...Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Kako smo se včasih zabavali, ki jo je napisala Ada Mareš Preželj in je objavljena v knjižici ...Kako so se na Jesenicah včasih zabavali. Avtorica se spominja, kako so se zabavali na Hrušici, kjer je živela s starši. V dokumentu opiše, kako so hodili na veselice ne le plesat, temveč tudi opazovat dogajanje na plesišču. Veliko časa so preživljali v naravi in opazovali živali. Spominja se tudi, kako so hodili poslušat prvi radio, ki ga je eden od sosedov postavil na okensko polico. S starši so z vlakom odšli na družinski izlet na Belopeška jezera v Italiji. Posebno ji je ostal v spominu izlet na Bled, kjer so na sprehodu ob obali jezera srečali jugoslovanske prince Karadžordževiče. Mladi s Hrušice so hodili peš na Jesenice v kino, da so si lahko ogledali nove filme, če so dobili vstopnico. Po izgradnji kina na plavžu je bilo lažje, saj je bil kino bližje in tudi vstopnice niso tako hitro pošle. Ko se je zaposlila, je bil čas za kino le še v soboto popoldan. Mladi so v prostem času radi hodili v gore in avtorica se spominja, kako je z bratom odšla na Triglav. Med drugim tudi opiše, kako ji je bilo v zabavo zbiranje različnih keramičnih krožničkov in kamenčkov. Na koncu še obudi spomin na odhod na služenje vojaškega roka, ko so fantje s šopki v gumbnici hodili po vasi ter peli in vriskali. Dokument vsebuje tudi fotografijo nabornikov na Hrušici 26. Maja 1948, ki je last Ade Mareš Preželj.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Kako smo se zabavali na vasi, daleč od mesta, ki jo je napisal Franci Smolej in je objavljena v ...knjižici Kako so se na Jesenicah včasih zabavali. Avtor, ki živi v Prihodih nad Jesenicami, v prispevku opiše, kako so se vaščani pod Golico včasih zabavali. To se je največkrat dogajalo po domačijah, kjer so domovala dekleta in so njihovi starši to dopustili. Mlajši fantje so morali poslušati starejše, sicer se je kaj hitro vnel prepir z zabavnimi posledicami. Če je bilo prehudo, so domači za nekaj časa ukinili zabave. Pozimi so se zabavali tako, da so se po cesti iz Planine pod Golico sankali do Jesenic in potem odhajali nazaj peš. Ceste tedaj še niso plužili, saj po njej skoraj ni bilo prometa. V dolino so vozili le les in tako v snegu napravili »progo«. Avtor se spominja zabavnega dogodka iz leta 1969, ko so se vaški fantje odločili, da bodo pokosili Golico. Določili so primerno nedeljo, ekipo koscev in spremljevalno ekipo, v kateri so bila tudi dekleta. Podvig je bil zabaven in uspešen. V nadaljevanju avtor opiše tudi šege in navade ob košnji in spravilu sena, ko je bilo vedno obilo zabave in smeha. Dokument vsebuje tudi fotografijo zadnje košnje na Golici leta 1969, ki je last Francija Smoleja.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Ko je bil ples delo in pogreb zabava, ki jo je napisala Iva Gasar in je objavljena v knjižici ...Kako so se na Jesenicah včasih zabavali. Avtorica se v prispevku spominja različnih oblik organizirane zabave na Jesenicah v šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja. Spominja se aktivne vloge sindikatov pri organizaciji počitnikovanj, športnih dejavnosti, zabav in praznovanj v podjetjih, ki se jih je udeleževal tudi njen oče. Opiše tudi različne vrste otroške zabave in druženja ter obudi spomin na pustovanje in pogreb pusta, ki so ga organizirali delavci železarne. Spominja se razstave modnih pričesk v hotelu Korotan leta 1960, kjer je zadela prvo nagrado. V nadaljevanju opiše tabor TVD Partizan v Baški na Krku, kjer je preživljala poletne počitnice. Ko je postala učiteljica, se je udeleževala organiziranih športnih tekmovanj. Spominja se novoletnega praznovanja, ki je povezalo kolektiva dveh jeseniških osnovnih šol, ki sta takrat domovali v eni stavbi. Avtorica opiše tudi spomine na sodelovanje v pevskem zboru Janka Pribošiča in priprave na nastop, ki so potekale na poletnem taboru v Premanturi. Jeseniški gimnazijci so dolga leta ohranjali zabavno tradicijo, imenovano pogreb cvekov, ki so ga na zadnji dan pouka pripravili četrtošolci. V prispevku je zelo nazorno opisan potek tradicionalnega sprevoda. Sledi opis maturantskega plesa in zaključnega izleta na Vis, ki so si ga maturanti privoščili z zasluženim denarjem. V zaključku avtorica omeni redna srečanja še vedno hudomušnih nekdanjih gimnazijcev ob obletnicah mature. Dokument vsebuje tudi fotografije martinarjev na sankaški tekmi v Savskih jamah okoli leta 1960, pevskega zbora v Premanturi avgusta 1966, počitniškega tabora v Premanturi ter sprevod maturantov skozi Jesenice v maju leta 1967. Vse fotografije so last Ive Gasar. - All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
