V prispevku so predstavljeni narečni leksemi iz pomenskega polja ‘mlinarstvo’, tj. izrazje za pomen ‘mlin’, ‘mleti’, ‘moka’, ‘otrobi’ in ‘koruza’ ter ‘sirarstvo’: besedje za pomene ‘sir’, ‘skuta’, ...‘sirotka’ in ‘sesiriti se’. Jezikovno gradivo s slovenskega jezikovnega območja (zbrano za Slovenski lingvistični atlas) kaže na veliko narečno raznolikost. Večina narečnih leksemov je slovanskega izvora. Največ prevzetih besed predstavljajo germanizmi (npr. mohant in mohot ‘sir (za mazanje)’, žur oz. žura ali cmer ‘sirotka’), na zahodu (primorska narečja) pa najdemo tudi romanizme (npr. špres ‘skuta’, frmenta, frmentin ali frmenton ‘koruza’, semola, šemole in šemolini ‘otrobi’).
V prispevku so predstavljeni narečni leksemi iz pomenskega polja ‘koruza’: poimenovanja za koruzo, izrazi za ličkanje in ruženje koruze. Jezikovno gradivo s slovenskega jezikovnega območja (zbrano za ...Slovenski lingvistični atlas) kaže na veliko narečno raznolikost. Za koruzo se najpogosteje uporabljajo še leksemi turščica, sirek, frmenta in frmenton, za pomen ‘ličkati’, tj. ‘odstranjevati krovne liste s koruznega storža’, so v gradivu zapisani še izrazi, kot so majiti, slačiti ali kožuhati, za pomen ‘ružiti’, tj. ‘luščiti zrno s koruznega storža’, pa npr. še luščiti, robiti ali robkati.
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Danica Poropat iz Celja bere srednjesavinjsko narečje.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under ...the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Potreba po večji prisotnosti narečnih vsebin na spletu in njihovi interaktivni multimedijski predstavitvi, predvsem strokovno zasnovanih dialektoloških virov in orodij, je spodbudila ...interdisciplinarno sodelovanje različnih fakultet Univerze v Ljubljani, zlasti Filozofske fakultete (FF) in Fakultete za računalništvo in informatiko (FRI), ki je v letih 2017 in 2018 obrodilo sadove v obliki treh prostodostopnih in odprtokodnih spletnih aplikacij o slovenskih narečjih – to so Slovenski narečni atlas (SNA, 2017), Interaktivna karta slovenskih narečnih besedil (IKNB, 2018) in Slovar starega orodja v govoru Loškega Potoka (SSOLP, 2018). Članek v prvem delu prinaša splošen pregled slovenskih spletnih dialektoloških virov in orodij, v drugem delu pa podrobnejšo predstavitev funkcionalnosti navedenih treh aplikacij, ki so uporabnikom trenutno na voljo. V diskusijskem delu pregleda je izpostavljen del okoliščin nastanka obravnavanih aplikacij in z nastankom povezanih omejitev, nakazane pa so tudi možne rešitve, ki bi jih veljalo preudariti za zagotovitev njihovega dolgoročnega razvoja.
Slovenska narečna poimenovanja za žlico, nož in vilice Gostenčnik, Januška; Horvat, Mojca Kumin
Slovenski jezik (Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Znanstvenoraziskovalni center),
03/2023, Volume:
13, Issue:
13
Journal Article
Peer reviewed
Open access
V prispevku so osvetljena narečna poimenovanja za jedilni pribor, ki se uporablja pri uživanju ali pripravljanju jedi – žlica, nož in vilice. Ker obravnavani narečni leksemi poimenujejo tri ...predmetnosti s podobnimi, a vendar različnimi kulturološkimi oz. etnografskimi ozadji, smo si pri pregledu izvora leksemov zastavili vprašanje njihove povezanosti z izvorom denotatov samih. Stanje v slovenskih narečjih smo osvetlili in osmislili še s splošnoslovanskim knjižnojezikovnim gradivom. V ospredju je jezikoslovna analiza, in sicer geolingvistična, besedotvorno-etimološka ter pomensko-motivacijska. Etnološki okvir služi zlasti za predstavitev razlogov za (ne)prevzetost leksemov. Izkaže se, da so poimenovanja za žlico in nož neraznovrstna z vidika prevzetosti, saj sta denotata na slovenskem jezikovnem območju v uporabi že razmeroma dolgo. Vilice so bile uveljavljene v širšo uporabo kot del jedilnega pribora relativno pozno, zato je najpogostejše poimenovanje zanje besedotvorni deminutiv, na stiku z neslovanskim prostorom pa se opaža visoka stopnja prevzetosti leksemov. Poimenovanje za nož izkazuje besedotvorno raznovrstnost zaradi različnih namembnosti v preteklosti. eksemi nožič, vilice oz. edninsko vilica in razsoška oz. množinsko razsoške so doživele besedotvorno spremembo, saj ohranjajo strukturalne pripone, le-te pa niso (več) nosilke besedotvornega pomena, so torej tavtološke izpeljanke. Leksema nož in pošada pričata o pomenski oz. semantični spremembi, pri obeh je prišlo do ožanja pomena, in sicer v smeri nadpomenka → podpomenka.
V slovenskih narečjih so maskulinizacije in feminizacije nevter znane v različnem obsegu. V literaturi sta pojava bolje obdelana za ednino, v tem príspevku pa želimo predstaviti pojav oziroma ostanke ...tega pojava v ledinskih imenih, ko se v množini izenačijo oblike za vse tri spole, in ga poskušamo prostorsko zamejiti. Novo gradivo iz bovškega govora obsoškega narečja in izpisi obstoječega pojav namreč v marsičem pojasnijo.
Članek obravnava jezik Joannisa Kondilakisa, enega izmed novogrških avtorjev, ki so v svoj književni opus vključevali značilnosti domačega (tj. kretskega) narečja, in kontekst nastanka njegovega ...literarnega opusa. Da bi omenjeno tematiko osvetlili z različnih vidikov, so v prvem delu prikazane temeljne idejne in jezikovne usmeritve časa, v katerem je omenjeni avtor deloval, pa tudi podatki o njegovem življenju in delu. Sledi strnjen pregled novogrških narečij, članek pa se zaključi s prikazom najpomembnejših rezultatov analize rabe kretskega narečja v delih Joannisa Kondilakisa.
Pričujoča razprava se osredinja na štiri morda najznačilnejše arhaizme s prajezično datacijo v arkadijskem glagolskem sistemu, izpričane na napisih IG 262 iz Mantineje (5. stol. pr. Kr.) in IG 343 iz ...Orhomena (4. stol. pr. Kr.). Arhaizmi so obravnavani z diahronega vidika s pomočjo primerjalne metode in metode rekonstrukcije. Cilj razprave je rekonstruirati podobo posameznega leksema oziroma segmenta na relevantnih predhistoričnih stopnjah (indoevropski prajezik, pragrščina, praarkadokiprščina oz. praarkadijščina), kadar je to mogoče, in predstaviti odnos posameznega arkadijskega arhaizma do inovativnih oblik, ki jih izpričuje večina preostalih starogrških narečij. Predmet obravnave so naslednji jezikovni pojavi, leksemi in segmenti: (1) ojevski vokalizem v primarnih medijalnih končnicah 3. os. sg. in pl. (ark. -τοι in -ντοι), (2) konjunktiv aktiva s sekundarnimi končnicami (na primeru ark. oblike κακρίνη), (3) osebilo 1. os. sg. akt. opt. prez. -οια (na primeru ark. oblike ἐξελαύνοια) in (4) AK. pl. f. akt. ptcp. prez. glagola biti (na primeru ark. oblike ἐάσας). V prilogah sta podani še za razpravo relevantni epigrafski besedili IG 262 in IG 343 v izvirniku in slovenskem prevodu.
Članek na primeru slovenščine obravnava priljubljeno tematiko morebitnega medsebojnega vpliva glasbe in jezika, in sicer s primerjavo prozodije slovenskega govora in melodično-ritmičnih značilnosti ...slovenske ljudske pesmi. Analiza nakaže morebitne povezave med tonemskostjo in obsegom intervalov, predvidljivostjo naglasov in ritmičnimi poudarki ter, nasploh, povezanost različnih dialektov in njihove glasbene tradicije. Članek tako predstavi preliminarno raziskavo na področju opazovanih podobnosti med točno določenim jezikom in glasbo. Četudi je zaradi manka primerjalnih raziskav za ostale jezike težko zagotoviti, da rezultati niso le naključni, raziskava predstavlja obetaven prvi poskus takšne primerjave.
Prispevek prikaže glavne glasoslovne poteze krajevnih govorov, in sicer na slovenski strani Babno Polje, Novi Kot, Osilnica, Bosljiva Loka in na hrvaški strani Prezid, Tršće, Ravnice, Gerovo, ...Hrvatsko. Natančneje se prikaže govor Tršća v obliki fonološkega opisa, ki izhaja iz izhodiščnega splošnoslovenskega fonološkega sistema. Namen prispevka je na osnovi narečnega gradiva potrditi, da so omenjeni krajevni govori del istega narečja. Potrdijo se sledeče delovne hipoteze: državna meja ne predstavlja tudi narečne meje; obravnavani govori ne izkazujejo mešanosti; vse govore moremo umestiti v eno narečje, tj. v zahodni del kostelskega narečja dolenjske narečne skupine slovenskega jezikovnega sistema.
PDF
