V brezno Mušje jame pri Škocjanu na Krasu so v okviru kultnih obredov metali najmanj štiri stoletja bronasto orožje, zaščitno bojno opremo, posode in drugo. Ob prenehanju teh obredov na ...območju Škocjana so se v zaledju Caput Adriae pojavili posebni depoji vrste Tržišče-Porpetto z železnim orožjem, med katerim prevladujejo sulične osti. Razlikovati je mogoče med starejšo in mlajšo skupino teh depojev, ki se ločita tudi po sestavi in razprostranjenosti. Za starejšo skupino, ki jo zasledimo v Istri, na Krasu in na Notranjskem, je značilno, da so v depojih zastopane tudi še maloštevilne bronaste sulične osti in sekire, med železnim orožjem pa so poleg suličnih osti in sekir tudi kratki ukri- vljeni meči – mahaire. V dveh depojih so bile pridane tudi čelada in tri konjske brzde. Ta skupina je datirana v obdobje med koncem 8. in sredino 6. st. pr. n. št. Mlajšo skupino depojev najdemo v Posočju in Furlaniji. V njih ni več bronastega orožja in mahair, pač pa nove oblike železnega orožja (sekire z enostranskimi plavutmi, uhata sekira, železno bodalo) in konjske opreme (brzda z železnima psalijama U-oblike). Zakopani so bili v drugi polovici 6. oziroma v 4. st. pr. n. št.
Leta 2002 so na pobočju Gorjancev v bližini Gorenjega Suhadola naleteli na večji depo bronastih predmetov. Sestavljajo ga napadalno orožje, orodje, nakit, pločevina in ingoti. Časovni razpon ...predmetov sega od srednje bronaste dobe do začetka mlajšega obdobja kulture žarnih grobišč. Primerjave za večino predmetov iz depoja se najdejo v depojih druge stopnje KŽG iz Karpatske kotline in z zahodnega Balkana.
Prispevek obravnava poznosrednjeveško in zgodnjenovoveško enorezno hladno orožje iz Ljubljanice v zbirkah Narodnega muzeja Slovenije: 8 enoreznih mečev, v virih imenovanih messer, in 49 bojnih nožev, ...imenovanih tudi kmečki ali hišni noži (bauernwehr ali hauswehr). To raznovrstno orožje, značilno za srednjeevropski prostor, je bilo v 15. in 16. st. zelo razširjeno, vendar ga je – z izjemo precejšnjega števila najdb iz Ljubljanice – v slovenskih muzejskih zbirkah ohranjenega zelo malo. Uporabljali so ga kot orožje ali tudi kot orodje – v boju, za zaščito na poti ali pri lovu (kot lovske nože), za vsakdanjo uporabo in kot del osebne noše ljudi predvsem nižjega stanu. Razporeditev najdb, odkritih predvsem na območjih Podpeči, Blatne Brezovice in Rakove Jelše, se ujema z razporeditvijo drugih vrst in skupin predmetov, tudi orožja, iz poznega srednjega in zgodnjega novega veka. Povezuje se z logiko izrabe prostora oziroma potovanja po reki in okoliškem ozemlju, predvsem z domnevnimi lokacijami pristanov na reki ali prehodov čeznjo.
Prispevek obravnava fenomen nenavadno velikega števila najdb srednjeveških mečev iz reke Ljubljanice na Ljubljanskem barju. Odsotnost ali pomanjkljivost najdiščnih podatkov, ki zaznamuje večino od ...več kot 56 odkritih primerkov, narekuje poglobljeno obravnavo t. i. notranjih pokazateljev posameznih najdb. Ti vključujejo stanje meča ob odkritju, sledove poškodb in manipulacij ter prisotnost ali odsotnost ostankov nožnice. Preučitev in upoštevanje tovrstnih dejavnikov nadgrajuje analizo tipološko-kronoloških značilnosti orožja, delno blaži izpad arheoloških podatkov o kontekstu in lahko do določene mere celo prispeva k osredotočanju interpretativnih nastavkov oziroma hipotez o okoliščinah in vzrokih potopitve. Kronološka strukturiranost mečev z vrhuncem med 12. in sredino 14. st. ter slabše oprijemljivim številom poznejših najdb, relativna maloštevilnost najdb sočasnega orožja na drogu ter konjske in konjeniške opreme, ki bi dokazovala intenzivnejše premike v obrečnem prostoru, nadalje zgoščeno pojavljanje mečev na določenih odsekih reke in končno omejena, iz okolja izvirajoča tveganja za naključne izgube v veliki meri izključujejo možnost ponavljajočih se dejanj iz trenutnih vzgibov in podpirajo domnevo, da je potopitev pomembnega dela obravnavanega orožja rezultat zavestnih odločitev oziroma namere.
Prispevek obravnava zgodnjesrednjeveške zaklade železnih predmetov s slovenskega ozemlja s podrobnejšo predstavitvijo štirih najdb (Camberk nad Cerovim Logom, Stari grad nad Uncem, Ljubična nad ...Zbelovsko Goro, Zidani gaber nad Mihovim). Predmeti so bili po prvotnem namenu povezani s tremi dejavnostmi – s poljedelstvom, obrtjo in bojevanjem. Po uporabnosti se delijo na poljedelsko orodje, orodje za obdelavo lesa, kovaško orodje, konjeniško in konjsko opravo, orožje, na predmete za raznovrstno rabo ter ingote in surovo železo. Po sestavi zakladne najdbe lahko razvrstimo v tri skupine, v zaklade z orodjem, zaklade z opravo za konja in konjenika ter zaklade z raznovrstnimi predmeti. Pomembna kriterija sta še ohranjenost predmetov (celi in poškodovani predmeti) in okoliščine najdbe (v naselbini, ob poteh). Presoja vseh teh lastnosti in dobre primerjave, predvsem na Slovaškem in Češkem, omogočajo umestitev zgodnjesrednjeveških zakladov iz Slovenije v širši prostor jugovzhodne in dela srednje Evrope od konca 8. do prve polovice 10. stoletja.
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- železo, les, dolžina 2820 mm, železni del 1410 mmLesen drog je vpet v kratek nasadilni tulec, ki prehaja v dolgo kvadratno ost. ...Sekirin list in vranji kljun sta manjše dimenzije. Na listu sekire so trije preboji; dva trolistna in eden v obliki Andrejevega križa. Vranji kljun ima en trolistni preboj.Lit.: Mario Kovač, Mačevi, bodeži i oružja na motki: u Istri, Primorju i Dalmaciji od IX. do kraja XVIII. stoljeća, Pula 2005, kat. št. 82, str. 51.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- - All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain ...Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- železo, les, dolžina 1930 mm, železni del 1004 mmLesen drog prehaja v kratek nasadilni tulec z dvema ušesoma, prstanom, sekirinim ...listom, ostrim vranjim kljunom in zelo dolgo, štirirobo bodno ostjo. Sekirin list ima tri preboje, na njem sta vtisnjena tudi dva neizrazita polmeseca. Vranji kljun ima preboj ključaste oblike in značko delavnice, ki jo ima tudi helebarda v Pokrajinskem muzeju Ptuj.Lit.: Polona Selinšek, Marjeta Ciglenečki, Zbirka orožja na Ptujskem gradu, Ptuj 1999,kat. št. 68, str. 140.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- železo, les, dolžina 2830 mm, železni del 1440 mmLesen drog prehaja v nasadilni tulec z ušesoma, prstanoma, bodno ostjo, sekirinim ...listom in navzdol usločenim vranjim kljunom. Sekirin list ima dvanajst predrtin, na vsaki strani lista pa sta vtisnjena dva polmeseca. Vranji kljun ima tri predrtine in vtisnjeno značko iste švicarske ali nemške delavnice kot helebarda, ki jo hrani Pokrajinski muzej Ptuj.Lit.: Polona Selinšek, Marjeta Ciglenečki, Zbirka orožja na Ptujskem gradu, Ptuj 1999,kat. št. 67, str. 140.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- železo, les, signatura mojstra AV, dolžina 1985 mm, železni del 830 mmNa drogu tiči krajši nasadilni tulec z dolgo kvadratno ostjo, ...ki je na drog dodatno pričvrščen s prstanom. Sekirin list in vranji kljun sta manjše dimenzije. Na sekirinem listu so trije, na vranjem kljunu pa en ključasti preboj. Na zgornjem delu vranjega kljuna je večji zavit kavelj, vtisnjena je tudi značka neznane delavnice z inicialkama AV.Lit.: Marija Šercer, Staro oružje na motki, Zagreb 1972, kat. št. 213, 214, str. 80.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
PDF