Študijska knjižnica je gradivo za otroke in mladino najprej hranila v Paradiževi bralnici. Kot prelomnico v razvoju mladinskega knjižničarstva v občini pa lahko štejemo leto 1980, ko je bila na ...temeljih nekdanje ljudske knjižnice, kot dislocirana enota, ustanovljena Pionirska knjižnica Leopolda Suhodolčana. Tako je knjižnica z novim zagonom lahko začela uresničevati svoje poslanstvo tudi na področju dela z mladimi bralci.
Študijska knjižnica je gradivo za otroke in mladino najprej hranila v Paradiževi bralnici. Kot prelomnico v razvoju mladinskega knjižničarstva v občini pa lahko štejemo leto 1980, ko je bila na ...temeljih nekdanje ljudske knjižnice, kot dislocirana enota, ustanovljena Pionirska knjižnica Leopolda Suhodolčana. Tako je knjižnica z novim zagonom lahko začela uresničevati svoje poslanstvo tudi na področju dela z mladimi bralci.
Otroška igrapred 14. blokom Moji spomini na druženje pred 14. blokom (današnja Trubarjeva 11):Pred blokom smo se igrali številne igre:– desetka (igra z žogo, ki jo mečeš v zid);– ...med dvema ognjema;– toč lesa;– skrivanje;– kolebnica;– zbiranje papirčkov, serviet;– Še posebej radi smo se igrali na tovornjaku, ki je bil last enega gospoda, bil pa je zelo hud, zato je vedno moral nekdo stražiti, da smo zbežali, če se je prikazal lastnik kamijona.– Kozičke (kuhali smo in punčkam menjavali oblekice); ob Kornu smo imeli stanovalci blokov vrtove in starši so nam odstopili košček vrta, kjer smo lahko “vzgojili” svoj pridelek, ga pobrali in za igro kuhali. Posodic za kuhanje se v trgovini ni dobilo, zato smo uporabili kar embalažo od konfetov. Pri kuhanju smo uporabljali tudi liste, kamenje, koščke lubja …– Ob Kornu smo lovili paglavce in urhe, v Panovcu smo si gradili “kapane” (skrivališča).– Večkrat so se odvijale bitke med “postajarji” in nami (priseljenci v ruskih blokih). Nikoli se nismo dobro razumeli in ujeli, bojevali smo se z loki in fračami, včasih se je kdo tudi poškodoval. “Naši” so lovili tudi slepiče in kače ter jih spuščali proti postajarjem.– Igrali smo se vojno in ko sem se enkrat med igro plazila po travi, sem se nabodla na kol, ki so ga uporabili za podpiranje paradižnika.– V Panovcu smo jedli divje jagode, rekli so nam, da so strupene, ampak mi smo prav tekmovali, kdo jih bo pojedel več. Vendar nihče ni umrl.
Študijska knjižnica je gradivo za otroke in mladino najprej hranila v Paradiževi bralnici. Kot prelomnico v razvoju mladinskega knjižničarstva v občini pa lahko štejemo leto 1980, ko je bila na ...temeljih nekdanje ljudske knjižnice, kot dislocirana enota, ustanovljena Pionirska knjižnica Leopolda Suhodolčana. Tako je knjižnica z novim zagonom lahko začela uresničevati svoje poslanstvo tudi na področju dela z mladimi bralci.
Študijska knjižnica je gradivo za otroke in mladino najprej hranila v Paradiževi bralnici. Kot prelomnico v razvoju mladinskega knjižničarstva v občini pa lahko štejemo leto 1980, ko je bila na ...temeljih nekdanje ljudske knjižnice, kot dislocirana enota, ustanovljena Pionirska knjižnica Leopolda Suhodolčana. Tako je knjižnica z novim zagonom lahko začela uresničevati svoje poslanstvo tudi na področju dela z mladimi bralci.
Vdova Fanika Blatnik z otroki: z leve v prvi vrsti: Ida, Anica, na kolenih sedi Slavica, Olga in Štefka; v drugi vrsti Marija, mama Fanika in Marjan. Fotografirano pri Kladnikovem mlinu na Brodnicah ...avgusta 1942. Fanikin mož Martin je 9. 4. 1941 padel kot jugoslovanski vojak v boju z Nemci v Mežici pri Prevaljah.
Fotografija iz leta 1917 prikazuje primorske otroke pred Mlekarno dojencev v begunskem taborišču Steinklamm. Poleg cerkve in šole sta v taborišču delovala tudi vrtec in sirotišče.Povzeto po: D. ...Sedmak, Begunski taborišči Steinklamm in Brixlegg. Vojnozgodovinski zbornik, 2006, št. 25, str. 41 – 43.
Poleg cerkve in šole sta v taborišču delovala tudi vrtec in sirotišče. Šolskih otrok je bilo okoli 1.200, od tega okoli 250 slovenskih. Za okrog 300 hrvaških in italijanskih otrok, katerih očetje so ...bili delavci arzenala v Pulju, so taboriščne oblasti organizirale posebno nemško mornariško šolo. Povzeto po: D. Sedmak, Begunski taborišči Steinklamm in Brixlegg. Vojnozgodovinski zbornik, 2006, št. 25, str. 41 – 43.
