La investigación efectuada responde a la necesidad de establecer una propuesta de Proyecto Educativo Social y Empresarial (PESEM) para la Cooperativa CODELCAUCA, entidad del sector solidario que ...ofrece sus servicios hace 42 años y es la Cooperativa local más grande del Departamento del Cauca, la investigación tiene como objetivo construir una propuesta de formación que fomente la cultura de la economía solidaria y mejore el sentido de pertenencia del asociado, diseñando estrategias pedagógicas pertinentes que promuevan su participación, planteando una serie de alternativas de capacitación orientadas a mejorar aspectos educativos. La metodología utilizada se enmarca dentro de un enfoque cuantitativo de tipo descriptivo, se hizo uso de herramientas de investigación como la entrevista, la interacción conversacional y la encuesta a 350 asociados; se tuvo conocimiento de la situación actual de la organización y con base en ella se realizó el PESEM para la entidad, su desarrollo permitió identificar las necesidades de formación presentes entre los asociados y demás integrantes de la Cooperativa, como resultado de los cambios socio económico que se han gestado en los últimos años, así mismo, se evidenció el importante papel que cumplen las tecnologías de información y comunicación en los procesos educativos hoy.
El proyecto tiene como propósito general el fortalecimiento empresarial a las organizaciones solidarias creadas y existentes en los departamentos del Atlántico, Bolívar y Magdalena, a fin de mejorar ...las condiciones económica de los beneficiarios participantes y, desde luego, mejorar las condiciones de los municipios en la medida que se creen organizaciones solidarias que generen empleo y bienestar general a los participantes y a su grupo familiar. Los beneficiarios directos del proyecto se encuentran ubicados en la región Caribe colombiana en los municipios de Suan, Campo de La Cruz, Manatí, Candelaria, Santa Lucía y Repelón del departamento del Atlántico; en Córdoba, Guamo, Mompox, Santa Catalina y Turbaco del departamento de Bolívar y Aracataca, Ciénaga, Banco, Plato, Guamal, Pueblo Viejo, San Sebastián, Santa Marta y Zona Bananera en el Magdalena. La ejecución del proyecto está diseñada para un período de siete meses, en los cuales se adelantarán las actividades necesarias para lograr el objetivo general, cual es: Estimular, formalizar y fortalecer procesos de asociatividad y cooperativismo en el marco de la economía solidaria en los departamento de Atlántico, Bolívar y Magdalena en la región Caribe colombiana y desde luego los específicos, dando así respuesta a las problemáticas que presentan los beneficiarios. Las actividades a realizar son: Componente de promoción. Componente de creación. Componente de fortalecimiento. Cierre del proyecto. Y componente de base de datos y estadística. En este artículo, en su metodología, se considera el enfoque de las organizaciones complejas para enfrentar los problemas tradicionales de las cooperativas en Colombia.
The project’s general purpose business strengthening solidarity organizations created and existing in the departamentos of Atlantico, Bolivar and Magdalena, to improve the economic conditions of the ...beneficiaries participants and, of course, improve the conditions of the municipalities in the as solidarity organizations that generate employment and general welfare participants and their families are created. The direct beneficiaries of the project are located in the Colombian Caribbean region in the municipalities of Suan, Campo de La Cruz, Manati, Candelaria, St. Lucia and Repelón department of the Atlantic; in Cordoba, Guamo, Mompox, Santa Catalina and Turbaco Bolivar department and Aracataca, Ciénaga, Bank, Plate, Guamal, Pueblo Viejo, San Sebastian, Santa Marta and the Magdalena Zona Bananera. Implementation of the project is designed for a period of seven months, in which the activities necessary will be advanced to achieve the overall objective, which is: To encourage, formalize and strengthen processes of partnership and cooperative within the framework of the solidarity economy in the department Atlantic, Bolivar and Magdalena in the Colombian Caribbean region and indeed specific, thus responding to the problems presented by the beneficiaries. The activities to be performed: Advocacy component. Building component. Strengthening component. Project closure. And component database and statistics. This article, in its methodology, it is considered the approach of complex organizations to address the traditional problems of cooperatives in Colombia.
V sodobni kulturi se srečujemo z vrsto zamenjav paradigem, ki usmerjajo pozornost h kulturnim vsebinam s poudarjenimi vizualnimi, kinetičnimi, taktilnimi in performativnimi učinki. Te izrazito ...demonstrira umetniški performans, ki kot avdiovizualen, taktilen, proprioceptičen in motoričen investira uprizorjena telesa v gibanju, je časoven in procesualen. Čeprav je performans v jedru performativnega obrata od kulture teksta (ki predstavlja literarno paradigmo) h kulturi performansa (ki vpliva tudi na neumetniška področja), sodi danes tudi tekst v performans, in sicer v tisti modalnosti, ki vključuje tako napisane/izgovorjene črke in besede kot druge besedilne sestavine: praznine, »belo pisavo«, prečrtane črke in besede, odsotnost, izginjanje in bralčevo telesnost vključujoče aranžmaje. V tem eseju obravnavamo projekta Bit.Fall in CyberSpaceLand, ki funkcionirata kot performansa hitrega pojavljanja besed in njihovega izginjanja ter kot uprizoritvi vizualnih besedilnih aranžmajev. Prav tako pa se v teh projektih vzpostavlja igra verbalnih in neverbalnih označevalcev, ki sodi k razširjenem konceptu teksta, razumljenega kot besedilna storitev; ta igra spodbuja ne-samo-branje kot novo modalnost kompleksnega izkušanja teksta.
Članek v kontekstualni analizi besedišča o ljubezni v Evripidovi Medeji in svetopisemski Visoki pesmi odpira temeljno metodološko vprašanje, kakšno je v grški kulturi razmerje med semantičnim poljem ...glagola erân in samostalnika érōs, ki označujeta čutno in spolno ljubezen, ter semantičnim poljem glagola agapân in samostalnika agápē, ki označujeta duhovno raven ljubezni. V grškem prevodu Stare zaveze (Septuaginta) so glagol agapân in samostalnik agápē povsod uporabili za prevod hebrejskega glagola ’āhab in samostalnika ’ăhābāh, ki izražata celoten razpon ljubezni, od izrazito čutne do izrazito duhovne izkušnje. Članek kritično presoja težnjo razlagalcev, da že na osnovi besedišča vidijo nasprotje med »erotičnim« oziroma »duhovnim« pomenom navedenega besedišča in premalo, če sploh, upoštevajo polisemno rabo besedišča. Polisemna raba besede agápē v stari grški kulturi in religiji se med drugim kaže v tem, da izbira samostalnika agápē oziroma glagola agapân namesto samostalnika érōs oziroma glagola erân v najstarejšem grškem prevodu Stare zaveze ne pomeni izključevanja erotične razsežnosti ljubezni. Že v zgodnjem krščanstvu pa se včasih pojavlja tudi raba besede érōs v primerih strastne človekove ljubezni do Boga, za katero bi pričakovali izbiro samostalnika agápē oziroma glagola agapân.
Srednjeveške in zgodnje novoveške ljudske pesmi (Volkslieder), ki sta jih v publikaciji »Deutscher Liederhort« in drugih objavila Erk in Böhme, označujejo postopek izmišljene tradicije. Čeprav naj bi ...temeljile na znanstveni in jezikoslovni točnosti, so te zbirke vključevale potvarjanje virov in znatno ponarejena in zavajajoča izročila izvirnih pesmi.
Prispevek predstavlja Janeza Bitenca kot skladatelja otroških pesmi in glasbenih pravljic za najmlajše otroke ter kot zaslužnega za razvoj predšolskeglasbene vzgoje. Kot glasbeni urednik in pedagog ...je bil prepričan, da petje v družinskem krogu usiha, zato si je prizadeval k večji vlogi glasbene vzgoje vvrtcih in nižjih razredih osnovnih šol. Ustvarjal je besedila, melodije in pravljične pripovedi ter zasnoval izvirno metodo poučevanja otroških pesmi.
Kabaret in popularna kultura weimarske republike sta dokaz o popolnoma sodobnem odnosu do kiča, ki zasenči slabšalne eseje o degeneracijskem vplivu kiča. To je prikazano na primeru dela ...»Kitsch-Tango« Friedricha Hollaenderja, napisanega za kabaretsko revijo, in referenčnih sistemov, na katere se nanaša pesem – na svet popularne kulture in znanje o vrednotenju določenih klišejev, ki jih je akademski svet takrat označeval kot kič.
Zdi se, da sta si slovenska ljudska pesem in poezija Kajetana Koviča zaradi različnih duhovnozgodovinskih kontekstov in ustvarjalnih principov različnih poetik, pa tudi zato, ker v Kovičevi poeziji ...ne zasledimo citiranja in stiliziranja ljudske pesmi kot pri nekaterih njegovih pesniških sodobnikih, daleč narazen. Pa vendar lahko v njegovi zbirki Labrador detektiramo nekaj ljudskih odnosnic. Prispevek natančneje pretresa baladnost ciklov Bezgove ure, Pastorale in Balade o sestri in bratu ter njihovo morebirno interferiranje z ljudsko balado in ljudsko poetiko na splošno.
PDF
