Background. Hazardous and harmful alcohol drinking is an important health, social and economic issue in Slovenia amongst all age groups. While drinking in Slovenia has been well researched amongst ...elementary and high school students, there is a lack of research on drinking amongst university students.
Methods. We conducted a cross-sectional study among first- and fourth-year students of the University of Maribor, Slovenia, attending the mandatory preventive health check between October 2009 and May 2010. During this health check, they filled in a non-anonymous lifestyle questionnaire. AUDIT-C questionnaire on alcohol use and questions on smoking and illicit drug use were also included.
Results. 3.130 students were included in the analysis, 1219 (38.9%) were males. There were 871 (27.8%) students that were screened as risky drinkers. The highest percentage of risky drinkers attended the Faculty for Wood Technology and the lowest the Faculty for Health Sciences. Students, recognized as healthier by the physicians, reported risky drinking significantly less often (p=0.015). Students with higher BMI reported risky drinking significantly more often (p=0.012). Variables, proved to be independently associated with the risky drinking in the multivariate analysis, were: bad health status (p=0.044), male sex (p<0.001), daily consumption of fried food (p=0.017), smoking (p<0.001), illicit drugs (p<0.001), attending the Faculty for Civil Engineering (p=0.006), not attending the Faculty for Health Sciences (p=0.002)
Conclusions. While the prevalence of risky drinking among students in this study is high, a structured preventive programme should be implemented for students,which will include also illicit drug use and smoking.
Uvod. Tvegano in škodljivo pitje alkohola je pomembna zdravstvena, socialna in ekonomska tema v Sloveniji, ki se dotika vseh starostnih skupin prebivalstva. Pitje alkohola je dobro raziskano med osnovnošolci in srednješolsko mladino, malo pa je podatkov o pitju alkohola med študenti.
Metode. Izvedena je bila presečna raziskava med študenti prvih in četrtih letnikov Univerze v Mariboru, ki so obiskali obvezni preventivni zdravniški pregled med oktobrom 2009 in majem 2010. V okviru tega pregleda so izpolnili tudi neanonimni vprašalnik o življenjskem slogu, ki je med drugim vključeval vprašalnik AUDIT-C za oceno pitja alkohola ter vprašanja glede kajenja in rabe prepovedanih drog.
Rezultati. V analizo je bilo vključenih 3130 študentov, od tega je bilo 1219 (38,9 %) moških. S presejalnim testom je bilo prepoznanih 871 (27,8 %) tveganih pivcev. Največji odstotek tveganih pivcev je bil med študenti višje lesarske šole, najnižji pa med študenti visoke zdravstvene šole. Med študenti, ki so jih zdravniki opredelili za bolj zdrave, je bilo statistično značilno manj tveganih pivcev (p=0,015). Med študenti s povišanim indeksom telesne mase je bilo statistično značilno več tveganih pivcev (p=0,012). Spremenljivke, ki so bile pri multivariantni analizi neodvisno povezane s tveganim pitjem, so bile slabo zdravstveno stanje (p=0,044), moški spol (p<0,001), vsakodnevno uživanje ocvrte hrane (p=0,017), kajenje (p<0,001), raba prepovedanih drog (p<0,001), študij na Fakulteti za gradbeništvo (p=0,006) in ne biti študent Visoke zdravstvene šole (p=0,002).
Zaključek. Glede na ugotovljen velik odstotek tveganih pivcev bi bilo treba za študente uvesti strukturiran preventivni program za zmanjšanje pitja alkohola, ki bi vključeval tudi aktivnosti v zvezi s kajenjem in prepovedanimi drogami.
Izhodišča. Tvegano in škodljivo pitje alkohola v Sloveniji predstavlja velik zdravstveni, socialni in ekonomski problem, tudi med mladimi. V Sloveniji obstajajo temeljite raziskave o pitju alkohola ...med osnovnošolci in srednješolci, medtem ko so podatki o pitju alkohola med študenti pomanjkljivi. Metode. Presečna študija. Študentje prvih letnikov rednega študija Univerze v Ljubljani, ki so prišli na obvezni redni preventivni zdravstveni pregled med oktobrom 2009 in majem 2010, so izpolnili neanonimni vprašalnik o življenjskem slogu. Ta je vseboval tudi standardizirani vprašalnik o pitju alkohola AUDIT-C ter vprašanji o kajenju in izkušnjah z drogo. Podatki so bili analizirani z multivariatnimi in večnivojskimi metodami. Rezultati. Vprašalnik je izpolnilo 7.221 študentov, 38,5 % moških in 61,5 % žensk. V zadnjem letu je alkohol pilo 87,3 % študentov. Tvegano ali škodljivo pije 23,1 % študentov. V zadnjem letu se je vsaj enkrat opilo 61,4 % študentov. Abstinentov je 11,8 %. Večji obet za tvegano in škodljivo pitje imajo študenti moškega spola, kadilci in študenti z izkušnjami z drogo. Večino variance v tveganem in škodljivem pitju alkohola pojasnimo z dejavniki na ravni študentov, razlike med fakultetami pa pojasnijo samo 2 % skupne variance. Sklepi. Študentje Univerze v Ljubljani alkohol pijejo prekomerno. Med kajenjem, izkušnjami z drogo in tveganim ali škodljivim pitjem je jasna povezava. Rezultati raziskave kažejo na potrebo po pripravi ustreznega preventivnega programa, s katerim bi zmanjšali porabo alkohola med študenti
Background. Hazardous and harmful alcohol drinking is an important health, social and economic issue in Slovenia, also amongst adolescents and young adults. While drinking in Slovenia has been well ...researched amongst elementary and high school students, there exists a lack of research on drinking amongst young adults attending university. Methods. Cross sectional study. First year students of the University of Ljubljana attending the mandatory preventive health check between October 2009 and May 2010 filled out a non-anonymous lifestyle questionnaire. AUDIT-C screening questionnaire on alcohol use and questions on smoking and illicit drug use were also included. Multivariate and multilevel methods were used to analyse the data. Results. 7221 students filled out the questionnaire, of those 38.5 % male and 61.5 % female. 87.3 % of students have drunk alcohol at some point in the last year. Amongst the students, 23.1 % were hazardous or harmful drinkers. 61.4 % of students have been drunk at least once in the last year. 11.8 % of the students were abstainers. Male students, smokers and students with drug experience have higher odds of being harmful or hazardous drinkers. Student level variables account for most of the variability in harmful and hazardous drinking; only 2 % of the variability was due to differences across universities. Conclusions. Students of the University of Ljubljana drank alcohol in large quantities. There was a marked link between hazardous drinking, smoking and drug use. Results of this study show the need for the formation of suitable preventive measures that would change drinking behaviour amongst the student population.
Izhodišča. Tvegano in škodljivo pitje alkohola v Sloveniji predstavlja velik zdravstveni, socialni in ekonomski problem, tudi med mladimi. V Sloveniji obstajajo temeljite raziskave o pitju alkohola med osnovnošolci in srednješolci, medtem ko so podatki o pitju alkohola med študenti pomanjkljivi. Metode. Presečna študija. Študentje prvih letnikov rednega študija Univerze v Ljubljani, ki so prišli na obvezni redni preventivni zdravstveni pregled med oktobrom 2009 in majem 2010, so izpolnili neanonimni vprašalnik o življenjskem slogu. Ta je vseboval tudi standardizirani vprašalnik o pitju alkohola AUDIT-C ter vprašanji o kajenju in izkušnjah z drogo. Podatki so bili analizirani z multivariatnimi in večnivojskimi metodami. Rezultati. Vprašalnik je izpolnilo 7.221 študentov, 38,5 % moških in 61,5 % žensk. V zadnjem letu je alkohol pilo 87,3 % študentov. Tvegano ali škodljivo pije 23,1 % študentov. V zadnjem letu se je vsaj enkrat opilo 61,4 % študentov. Abstinentov je 11,8 %. Večji obet za tvegano in škodljivo pitje imajo študenti moškega spola, kadilci in študenti z izkušnjami z drogo. Večino variance v tveganem in škodljivem pitju alkohola pojasnimo z dejavniki na ravni študentov, razlike med fakultetami pa pojasnijo samo 2 % skupne variance. Sklepi. Študentje Univerze v Ljubljani alkohol pijejo prekomerno. Med kajenjem, izkušnjami z drogo in tveganim ali škodljivim pitjem je jasna povezava. Rezultati raziskave kažejo na potrebo po pripravi ustreznega preventivnega programa, s katerim bi zmanjšali porabo alkohola med študenti