Moja stara starša Marija in Ivan sta se poročila 20. 11. 1922 v cerkvi v Šentvidu pri Planini.Moj stari ata Ivan Kranjc (1892-1978) se je kot prvorojenec rodil Tereziji, roj. Vodene, in Johannu ...Krajncu v vasi Meten vrh nad Sevnico. Že v zgodnjem otroštvu, ki ga je preživel v družbi z mlajšima sestrama, je moral kajkmalu poprijeti za delo na domači kmetiji, kjer so imeli drevesnico s sadnim drevjem.Imel jih je devetindvajset, ko je bil povabljen na sorodnikovo poroko v Šentvid pri Planini. V cerkvi se je pri poročnem obredu zagledal v domačinko Marijo Gubenšek (1894-1963) in med njima je preskočila ljubezenska iskrica. Ivan je svojo izvoljenko večkrat obiskal in po letu dni skupne hoje sta se poročila v nevestini domači župnijski cerkvi sv. Vida.Njuno skupno življenjsko pot sta nadaljevala v hiši njenih staršev Jožefa in Marije Gubenšek, rojene Šmid. Skupaj so kmetovali na hribovitih poljih pod Bohorjem. Mariji in Ivanu so se rodili štirje otroci: Milica (1923-2009), Ivan (1925-2007), moja mama Cvetka Terezija (1929-2010) in Nežika (1932-2005). Ob sicer težkem delu na kmetiji so lepo in brezskrbno otroštvo preživljali do začetka 2. svetovne vojne leta 1941, ko se je celotna družina vključila v pomoč odporniškem gibanju. Oče Ivan je pomagal partizanom, ki so se zadrževali na Bohorju. Zaradi tega so ga Nemci sredi poletja 1942 odpeljali najprej Celjski Stari pisker in nato v Mauthausen v Avstrijo, od koder mu je spomladi 1943 uspelo pobegniti. Tudi otroci so pomagali po svojih močeh, npr. moja mama Terezija je kot kurirka s kolesom prevažala razna sporočila in zdravila iz Celja in Šentjurja borcem Kozjanskega odreda. Prispevala: Romana Pernovšek
Poročna slika prikazuje poroko mojih starih staršev Matije in Marije Uplaznik (roj. Kroflič) v Vinski Gori pri Velenju, po domače pri Boču, 11. novembra 1940. Iz spominov: Moj stari oče Matija ...Uplaznik (1897-1962) je bil nekaj dni pred napadom Nemčije kot starojugoslovanski vojak mobiliziran h graničarjem v Dravograd. K njemu sta se na cvetno nedeljo, na dan, ko je Nemčija napadla Jugoslavijo, iz Vinske Gore s kolesi odpravili žena Marija Uplaznik (1903-1983), moja stara mati, in njena sestra Nežika Kroflič (1915-2003), in mu peljali velikonočne jedi, da bi mu polepšali vojaške dni. Dvainštirideset kilometrov dolga pot ju je vodila mimo Velenja, Hude luknje, Mislinja in Slovenj Gradca do Dravograda. Tja sta se še lahko peljali preko dravograjskega mostu, nazaj pa ne, ker je bil most že zaminiran. Obe sta se srečno vrnili domov. Z bojišča pa je prišel živ tudi stari oče, ki se mu je uspelo izogniti nemškemu vojnemu ujetništvu, ker se je v Stranicah preoblekel v civilno obleko.
Povabilo Zveze kulturnih društev Možnar Laško fantom in dekletom k prijavam za ohcet po stari šegi, ki bo v okviru 54. prireditve Festival Pivo in cvetje v Laškem poleti 2018.Fotoatelje in galerija ...Pelikan, fotograf Rok Deželak
Etnografska prireditev Zveze MOŽNAR, Valvasorjev trg, sobota, 15. Malega srpana.Člani Zveze Možnar so pripravili ob 90. letnici pridobitve mestnih pravic prikaze nekaterih utrinkov iz življenja mesta ...Laško. Tematski sklopi so posvečeni meščanom in njihovim šegam in v povezavi mladega mesta Laško z okoliškim podeželjem. Kakšno je bilo življenje, ko je trg Laško postalo mesto. Na podeželju je čas potekal drugače kot v mestih in trgih. Prikazali bomo Ohcetne šege, vzete iz pisnih virov župnijske kronike sredi 19. stoletja v šmiklavški fari, ki jih je zapisal takratni župnik Dragotin Ferdinand Ripšl. Ohcet po stari šegi je že več kot 40 let del Festivala Pivo in cvetje in praviloma se vsako leto poroči čisto pravi par. Letos pa je fantom in dekletom zmanjkalo poguma, zato bo Ohcet po stari šegi odigrana na Možnarjevem odru.Fotoatelje in galerija Pelikan, fotograf Rok Deželak
