Kulturni turizem je ena najstarejših in najbolj uveljavljenih vrst turizma, kar še posebej velja za mestne destinacije, kot je Ljubljana. V tem prispevku obravnavamo kulturni turizem z vidika ...lokalnega prebivalstva. Z anketnim vprašalnikom smo preverili, kakšno je mnenje prebivalcev o kulturnem turizmu v Ljubljani, koliko koristijo ponudbo, katere izboljšave predlagajo in kakšna je dodana vrednost kulturnega turizma za mesto. Prebivalci so poudarili pozitiven prispevek kulturnega turizma za mesto, čeprav to na področju kulturne ponudbe ne ponuja posebnih ugodnosti za prebivalce. Kot prispevek poudarjajo zlasti živahnost mesta, njegovo internacionalizacijo, torej stik prebivalcev s tujci, in dodano vrednost gospodarstvu, ki vpliva tudi na splošni mestni razvoj.
Objectives were to estimate the lifetime prevalence of self-reported sexually transmitted infections (STIs) and describe STIs healthcare.
Data was collected in the period 2016-2017 from a probability ...sample of the general population, 18-49 years old, at respondents' homes by a combination of face-to-face interviews and self-administration of more sensitive questions. Statistical methods for complex survey data were used to account for stratification, clustered sampling, and weighting.
Approximately every tenth sexually experienced individual reported to have had genitourinary symptoms suggestive of STIs, but only a minority of them reported to have had those respective STIs diagnosed. The proportion of sexually experienced individuals that reported to have ever been diagnosed with an STI (excluding trichomoniasis, pubic lice for men and women, and pelvic inflammatory disease, vaginal thrush, bacterial vaginosis for women) was 2.4% for men and 6.7% for women (p<0.001). Independent risk factors associated with self-reported STIs in women included at least 10 lifetime sexual partners and having been forced into sex. The majority of the last STI episodes in women were treated by gynaecologists accessible at the primary healthcare level and in men by a dermatovenerologist, after referral by a general practitioner. Approximately half of STI patients were counselled for safer sex and majority reported to have notified their sexual contacts.
Our estimates for lifetime prevalence of self-reported STIs in a probability sample of Slovenian sexually experienced men and women, 18-49 years old, indicate a substantial national burden of STIs. The results will inform national STI prevention and control policies and strategies.
V prispevku je pokazano, da časovni horizont, v katerega so naravnani planski dokumenti javnega odločanja, ni primerno postavljen. Po eni strani je predolg, saj predpostavlja, da je zunaj ...neposrednega vpliva trenutne situacije, po drugi strani pa prekratek, da bi omogočal učinkovanje opredeljenih ukrepov. Oba vidika pa pomenita, da je tako načrtovanje lahko tudi škodljivo, saj omejuje možnosti sprotnega odziva na delujoče procese.
Namen. Namen raziskave je bil ugotoviti, kateri bolezenski simptomi se najpogosteje pojavljajo pri odraslem prebivalstvu Slovenije in določiti njihovo prevalenco in dejavnike, ki nanjo vplivajo. ...Metode. Raziskava je bila presečna opazovalna in je potekala s pomočjo računalniško podprtega telefonskega anketiranja - CATI. Vključena sta bila 1002 prebivalca, stara med 15 in 90 let. Telefonski intervju je zajemal vprašanja o pojavnosti 23 bolezenskih simptomov, njihovem trajanju in o demografskih podatkih. Izsledki. Slovensko prebivalstvo ima najpogosteje težave z bolečinami v hrbtenici (409 oseb - 40,8 %), bolečinami v sklepih (334 oseb - 33,4 %), s prekomerno utrujenostjo (308 oseb - 30,7 %), z živčnostjo (285 oseb - 28,4 %), glavobolom (280 oseb - 27,9 %), razdražljivostjo (261 oseb - 26,1 %) in z nespečnostjo (259 oseb - 25,8 %). Statistično pogosteje so se bolezenski simptomi pojavljali pri ženskah, starejših, nižje izobraženih, ljudeh z nižjim osebnim dohodkom, nezaposlenih, upokojenih in tistih z znano kronično boleznijo. Neodvisna napovedna dejavnika za prisotnost vsaj enega bolezenskega simptoma sta ženski spol in prisotnost kronične bolezni. Sklepi. Slovensko prebivalstvo je znatno obremenjeno z bolezenskimi simptomi, saj 77,3 % vprašanih bremeni vsaj en bolezenski simptom. Raziskava je odkrila skupine prebivalstva, ki so bolezenskim simptomom še posebej podvržene (ženske, starejši, kronični bolniki, ljudje z nižjim socioekonomskim statusom) in katerim bi morala biti namenjena še posebna pozornost na ravni primarnega zdravstvenega varstva in preventivne dejavnosti
Ugotovitve različnih avtorjev kažejo, da imajo starejši ljudje po večini negativen odnos do oskrbe na domu na daljavo. Da bi spoznali stališča starejših do te storitve v Sloveniji, smo izvedli ...raziskavo, katere rezultati so obravnavani v tem članku. Izkazalo se je, da imajo starejši ljudje do oskrbe na domu na daljavo pozitiven odnos, kar smo pripisali učinkovitemu informiranju. Ozaveščanje potencialnih uporabnikov je zato ključnega pomena pri njenem sprejetju v družbi, vendar se je treba pri uvajanju te storitve različno odzivati na potrebe starejših v mestnem in podeželskem okolju.
Objectives. The aim of this study was to determine the most common disease symptoms in the Slovenian adult population, to determine their prevalence and to identify the demographic and other factors ...associated with higher prevalence of the symptoms. Methods. A cross-sectional observational study was conducted using computer assisted telephone interviewing - CATI thatcovered questions about the prevalence of 23 disease symptoms in the past month, their duration and general demographic information. The sample included 1,002 interviewees (age 15 - 90). Results. The results showed that the most common symptoms among Slovenian people are back pain (409 interviewees - 40.8%), joint pain (334 interviewees - 33.4%), excessive fatigue (308 interviewees - 30.7%), nervousness (285 interviewees - 28.4%), headache (280 interviewees - 27.9%), irritability (261 interviewees - 26.1%) and insomnia (259 interviewees - 25.8%). Disease symptoms occurred more often in women, the elderly, people with lower education and lower income, theunemployed, retired people and people with a chronic disease. The independent predictive factors for the presence of any symptoms were female gender and chronic disease. Conclusions. The prevalence of disease symptoms troubling the adult Slovenian population is high, as 77.3% of people suffer from at least one symptom. The study showed the population groups thatare most heavily burdened (females, the elderly, chronic patients, people with lower socio-economic status) and to which more attention should be paid in primary health care and prevention.
Namen. Namen raziskave je bil ugotoviti, kateri bolezenski simptomi se najpogosteje pojavljajo pri odraslem prebivalstvu Slovenije in določiti njihovo prevalenco in dejavnike, ki nanjo vplivajo. Metode. Raziskava je bila presečna opazovalna in je potekala s pomočjo računalniško podprtega telefonskega anketiranja - CATI. Vključena sta bila 1002 prebivalca, stara med 15 in 90 let. Telefonski intervju je zajemal vprašanja o pojavnosti 23 bolezenskih simptomov, njihovem trajanju in o demografskih podatkih. Izsledki. Slovensko prebivalstvo ima najpogosteje težave z bolečinami v hrbtenici (409 oseb - 40,8 %), bolečinami v sklepih (334 oseb - 33,4 %), s prekomerno utrujenostjo (308 oseb - 30,7 %), z živčnostjo (285 oseb - 28,4 %), glavobolom (280 oseb - 27,9 %), razdražljivostjo (261 oseb - 26,1 %) in z nespečnostjo (259 oseb - 25,8 %). Statistično pogosteje so se bolezenski simptomi pojavljali pri ženskah, starejših, nižje izobraženih, ljudeh z nižjim osebnim dohodkom, nezaposlenih, upokojenih in tistih z znano kronično boleznijo. Neodvisna napovedna dejavnika za prisotnost vsaj enega bolezenskega simptoma sta ženski spol in prisotnost kronične bolezni. Sklepi. Slovensko prebivalstvo je znatno obremenjeno z bolezenskimi simptomi, saj 77,3 % vprašanih bremeni vsaj en bolezenski simptom. Raziskava je odkrila skupine prebivalstva, ki so bolezenskim simptomom še posebej podvržene (ženske, starejši, kronični bolniki, ljudje z nižjim socioekonomskim statusom) in katerim bi morala biti namenjena še posebna pozornost na ravni primarnega zdravstvenega varstva in preventivne dejavnosti
Prispevek obravnava problematiko etničnega neopredeljevanja prebivalstva v popisnih podatkih za leti 1991 in 2002. Skupino sestavljajo etnično neopredeljeni ter statistični kategoriji neznano in ...oseba ne želi odgovoriti na vprašanje . Na podatek o etnični sestavi Slovenije v zadnjih dvajsetih letih je vplivalo predvsem spreminjanje števila oseb, za katere podatek o etničnem izvoru ni znan. V zadnjem desetletju se je zelo povečalo število oseb v kategoriji neznano.
The Habsburg Monarchy carried out its first modern official population census in 1857. Since 1869, censuses were conducted every ten years with the critical date of 31 December. The censuses took ...into account the present population. From 1880 onwards, they also included a section on everyday language/language of communication, on the basis of which it was thenceforth possible to determine the national structure of the population in the country, even though the question thusly formulated did not yield accurate results. It was especially before the census of 1910 that the Slovenes and other Slavic nations in the monarchy demanded the elimination of the section on everyday language (lingua d'uso, Umgangssprache) and the introduction of a new section on nationality or mother tongue. The last Austrian population census of 1910 is a characteristic and important event from the political history of the Slovenes in the Austrian Littoral: characteristic because of the conduct of city authorities carrying out the census, and important because it represented a political victory of the Slavic population, after the established inaccuracies forced the authorities to order a revision of the census. Both the Yugoslav and Italian sides used the census of 1910 as evidence in setting their territorial claims during the peace negotiations after the First and Second World Wars.
Članek je namenjen pregledu ključih značilnosti MOL glede stanovanjske oskrbe .Na stanovanjsko situacijo v mestu pomembno vplivajo predvsem značilnosti sklada stanovanj in značilnosti gospodinjstev ...ter njihovo razmerje. Pri značilnostih sklada stanovanj gre predvsem za vprašanje kakovosti stanovanj, cenovne dosegljivosti, ustreznosti željam stanovalcev. Druga pomembna dimenzija je značilnost gospodinjstev. Namreč, trendi v Evropi in v Sloveniji gredo v smeri povečevanja števila gospodinjstev, ki pa postajajo vse manjša. Ustrezna stanovanjska politika naj bi skrbela za to, da je pravo razmerje med gospodinjstvi in stanovanji, tj. da stanovanja ustrezajo potrebam in številu gospodinjstev, zaradi česar je potrebno stanje in trende spremljati z ustreznimi podatki. Na podlagi podatkov iz Stanovanjske ankete 2005 v članku obravnavamo stanovanjske razmere v MOL v primerjalni perspektivi (glede na Maribor, Slovenijo in nekatera druga evropska mesta), ter na treh ravneh: sklad stanovanj; prebivalstvo, ter stanovanjske razmere.
PDF
