Pričujoči članek se ukvarja s prevajanjem lastnih imen iz francoščine v slovenščino; natančneje, s prevodi publicističnih poimenovanj francoskih političnih institucij v slovenščino. Najprej ...predstavimo lastna imena v slovenščini in francoščini ter relevantne razlike pri njihovem zapisovanju v obeh jezikih; nato pa omenimo še nekatere prevajalske strategije. Sledi korpusna analiza v dveh delih. Najprej smo analizirali publicistični podkorpus vzporednega korpusa FraSloK in nato še slovenski korpus Gigafida, kjer smo analizirali članke dveh slovenskih časopisov Delo in Dnevnik. Pri analizi smo se osredotočili na strategije, ki so jih pri prevajanju uporabili prevajalci. Poimenovanja v obeh slovenskih časopisih se med seboj razlikujejo in so odvisna od pričakovanega ciljnega občinstva. Pri poimenovanjih v prevedenih člankih smo pričakovali pogosto uporabo transference, vendar so ta pogosto prevedena v slovenščino ali pa opremljena z razlago, ki je v pomoč bralcem. Rezultati analize potrjujejo, da prav ciljno občinstvo in kontekst odločata o izbiri prevajalske strategije ter kažejo na prevajalčevo težnjo po dodatni razlagi pojmov.
Roman F. M. Dostojevskega Bratje Karamazovi je bil v slovenščino preveden dvakrat. Leta 1929 ga je prvič prevedel Vladimir Levstik, leta 2010 pa je izšel posodobljen prevod Boruta Kraševca. Ta ...razprava sodi v širši kontekst ovrednotenja učinka posodobljenih prevodov z vidika rabe podomačitvenih in potujitvenih prevajalskih strategij ob prevajanju kulturnospecifičnih izrazov. Ob tem bomo preizkusili teorijo posodabljanja prevodov, t. i. hipotezo posodabljanja prevodov, ki vsak nadaljnji prevod interpretira kot poskus »izboljšanja« prejšnjega, pri čemer se pojem »izboljšanje« definira na podlagi stopnje ohranitve tujega v prevodu. Oba prevoda opazujemo na mikrobesedilni ravni, in sicer na ravni posamičnih besed, pri čemer nas zanima ustreznost prevoda kulturnospecifičnih detajlov.
Izogibanje potencialno nesprejemljivim prvinam jezika je znacilno tudi za slovensko podnaslovno prevajanje: Dusanka Zabukovec (cit. v Fekonja 2012: 37), ki je do nedavnega vodila oddelek za ...prevajanje in lektoriranje na Televiziji Slovenija, navaja, da prevajalcev ni spodbujala k ohranjanju vsake nespodobne besede, saj naj bi nizka raven jezika motila gledalce, (samo)cenzura profanosti v podnapisih pa je bila ravno tako ugotovljena pri ilmih, ki so izsli pri razlicnih komercialnih distributerjih (gl. Trupej 2014a: 41-48). V pricujocem prispevku zato na podlagi analize 20 ilmov posnetih v angleskem jeziku obravnavamo vprasanje, kaksne strategije slovenski prevajalci podnapisov uporabljajo za izogibanje potencialno spornim prvinam izvirnega diskurza in katere prevodne resitve so najpogosteje uporabljene za posamezne izraze oz. fraze, kadar je profanost v podnapisih ohranjena.4 Pri analizi se opiramo na osnovne koncepte metodologije, ki jo je Kitty van Lueven-Zwart (1989, 1990) sicer razvila za analiziranje knjizevnih prevodov, vendar so relevantni tudi za naso raziskavo. Na podlagi mikrostrukturne primerjave izvirnega diskurza in slovenskih podnapisov ugotavljamo, kolikokrat je bila izvirna profanost ohranjena in kolikokrat je prislo do premikov,5 ki jih razvrstimo v ustrezne kategorije. Pri analizi upostevamo dejstvo, da podnaslavljanje predstavlja speciicno obliko prevajanja, za katero veljajo dolocene prostorsko-casovne omejitve (gl. Karamitroglou 1997; prim. Zabukovec 2010). Kadar profanost ni ohranjena iz objektivnih razlogov,6 to obravnavamo kot posebno kategorijo, v nasprotnem primeru pa kot cenzuro. Na koncu se dotaknemo tudi vprasanja potencialnih vplivov mikrostrukturnih premikov na makrostrukturno raven diskurza oz. na gledalcevo dojemanje posameznega ilma. Analiza je pokazala, da so najpogosteje rabljene prvine profanosti v slovenscino prevajane zelo raznoliko. Za izraz fuck, ki se izvirno pojavlja v vlogi glagola, samostalnika in medmeta ter je v podnapisih ohranjen v priblizno dveh tretjinah primerov, npr. zasledimo kar 28 razlicnih profanih prevodnih resitev. Glagol fuck je vecinoma preveden v jebati, nekajkrat so uporabljeni tudi glagoli fukati, nategniti in porivati, medtem ko se ostale prevodne resitve pojavljajo le po enkrat. Kadar je izvirni izraz uporabljen kot samostalnik ali medmet, se prevod najpogosteje glasi pizda, nekajkrat pa so uporabljeni tudi izrazi hudic, klinc, jebenti, sranje, prekleto, vrag, kurc, benti in pizdun.11 Za pridevnik fucking, ki je ohranjen v manj kot cetrtini primerov, zasledimo 19 razlicnih prevodnih resitev, med katerimi je najpogostejsa preklet, vec kot enkrat pa so uporabljeni tudi izrazi jebeni, pofukan, zajeban, klincev, hudicev, kurcev in zafukan. Izraz shit, ki je ohranjen v dobri polovici primerov, se pojavlja kot samostalnik, pridevnik in glagol, v podnapisih pa zanj zasledimo 15 razlicnih profanih prevodnih resitev, med katerimi so najpogostejse sranje, drek, usran in srati. Za besedno zvezo son of a bitch, ki je ohranjena v vec kot treh cetrtinah primerov, je uporabljenih 13 razlicnih profanih prevodnih resitev; kadar ima vlogo samostalnika, je najveckrat prevedena v prasec in pesjan, nekajkrat pa tudi v pankrt, pasji sin in usivec, medtem ko se v primerih, ko ima vlogo medmeta, prevodni resitvi glasita prekleto in porkaiks. V nekaterih primerih so prevajalci profane prvine izvirnika prevzeli, kar je povzrocilo modulacijo registra. To se npr. zgodi pri izjavi I should be in LA. Instead, Ìm in the Honeymoon Haven Motel, Bumblefuck, Missouri, because you won`t go out when it rains. iz ilma Rain Man, ki je prevedena v Moral bi biti v LA-ju, jaz pa sem v motelu v Bumblefucku v Missouriju, ker ti ne gres ven, kadar dezuje. (49:35). Izraz Bumblefuck zaman iscemo v najpomembnejsih slovarjih angleskega jezika, v prosto dostopnem slovarju Wiktionary pa je opredeljen kot »odrocen in zaostal kraj«, zato bi denotativni pomen izvirnika npr. lahko ohranili z besedno zvezo bogu za hrbtom, medtem ko bi bila z izposojenko vukojebina ohranjena tudi vulgarnost izvirnega izraza. Na podoben primer naletimo v ilmu Bes pod kontrolo: prevod za Might I have your irst name, Mr. Head? And tell me it isn't Dick. se glasi Mi zaupate svoje ime, g. Head? Menda ni Dick. (35:56). Dobesedni prevod besedne zveze Dick Head bi se sicer glasil Kurceva Glava, a ker se podatkih Statisticnega urada Republike Slovenije slednji izraz ne pojavlja kot priimek, bi se ucinek izvirnika npr. lahko ohranil z uporabo besedne zveze Pickin Dim, saj slednjo besedo v Sloveniji zasledimo tudi kot priimek. 3 Cenzuro profanosti zasledimo celo v prevodih religioznih in kanoniziranih besedil. Erazem Rotter - damski (1466-1536) je npr. zapisal, da je pri prevajanju Biblije »spremenil, kar je receno prevec barbarsko« (1518 2010: 222), medtem ko klasicisticni prevajalec Nicolas Perrot d'Ablancourt (1606-1664) navaja, da je pri prevajanju anticnega pisca Lukijana »skrajsal najbolj robate odlomke in olepsal dolocena mesta, ki so bila premalo zadrzana« (1654 2010: 250), ter da se je na vec mestih »namesto za to, kar je rekel avtor, odlocil za to, kar bi bilo treba reci ali kar bi rekel sam« (prav tam: 251). Cenzura profanosti je nasploh najbolj znacilna za obdobje klasicizma, ko prevajalci ne poskusajo »spostljivo odkrivati, kaj dejansko pise v izvirniku, temvec suvereno dolocajo, kaj bi tam moralo pisati« (David Movrin 2010: 105; izvirni poudarek).
V prispevku smo z lastnoimenskega stališča analizirali francoske prevode slovenskih turističnih brošur, ki sta jih izdali Slovenska turistična organizacija ali Vlada Republike Slovenije, Pisarna za ...odnose z javnostjo in mediji.Posvetili smo se imenom bitij (skupina je pričakovano manj obsežna) in zlasti zemljepisnim imenom. Medtem ko pri prevajanju imen bitij nismo zaznali večjih zagat, ne moremo trditi enako za zemljepisna imena. Podobno kot imena bitij tudi enobesedna zemljepisna poimenovanja ne povzročajo večjih zagat. Te se pojavljajo pri večbesednih ze mljepisnih poimenovanjih.Ker gre pri turističnih brošurah za pomemben vidik predstavitve države navzven, bi pričakovali, da bodo dobili prevajalci podrobnejše smernice za prevajanje lastnih imen. Upamo, da v pričujočem prispevku na dovolj jasen način osvetlimo prevajalske zagate in s tem koga spodbudimo k nastanku omenjenih smernic oziroma priporočil.
Pricujoca razprava se osredotoca na analizo Gradisnikovega prevoda romana Mojster in Margareta z vidika prevajanja kulturnospecificnih izrazov, znacilnih za sovjetsko okolje tridesetih let prejsnjega ...stoletja. Ena zelo opaznih lastnosti literarnega opusa Mihaila Bulgakova je namrec skladnost jezikovnega izrazja z vsebino. Mojster in Margareta je izrazito kulturnospecificno obarvano pripovedno delo, ki se odvija v razlicnih casovnih in prostorskih dimenzijah ter posledicno tudi v razlicnih jezikovnih svetovih: v izmisljenem mestu Jersalaim (Jeruzalem) v casu krizanja Jezusa Kristusa (t. i. jersalaimska pripoved) in v Moskvi v tridesetih letih prejsnjega stoletja (t. i. moskovska pripoved). Za govorico Moskovcanov je znacilno, da se sporazumevajo v nizjem pogovornem jeziku, prezetem z leksikalnimi posebnostmi nestandardne novotvorjene »sovjetske ruscine«, ki jih bomo v razpravi imenovali sovjetizmi. Pojem se nanasa na besedisce, vkljucno s kraticami in krajsavami, ki opisuje razlicne plati sovjetskega zivljenja (poklice, uradne ustanove, propagandna gesla itd.). Prisotnost sovjetizmov v Bulgakovovem romanu je povsem logicna, saj je zivel in ustvarjal v casu nastanka »sovjetske govorice« in jo je v svojih delih veckrat ironicno posnemal. Duhovito vpletanje sovjetskega diskurza v besedilno strukturo je nespregledljiva stalnica v vecini del pisateljevega ustvarjalnega vrha, v katerem je gradil razmisljanje, cutenje in izrazanje »homo sovetikusa« ter poudarjal ujetost posameznika v jezikovnih strukturah svojega casa. Kot zagovornik svobode izrazanja, predvsem umetniskega, se v svojih delih ironicno odziva na teznjo sovjetske oblasti, da bi ljudem odvzela pravico do svobode govora in osebnega nacina izrazanja ter jih prisilila k rabi okrnjenega, degradiranega jezika, ki je ubesedoval predvsem strah, malodusje in paranojo. Bulgakov je brez dvoma velik mojster situacijske ironije. Je pa tudi velik mojster vecplastne, sinteticne perspektive in posledicno vecplastnega jezikovnega ubesedovanja. V romanu je veliko primerov, ko je zgodovinsko-mitoloska realnost socasno ubesedena tako s knjiznim jezikom kot tudi z jezikom sovjetskega diskurza (npr. satana veckrat naslovijo z »drzavljan«; satanov sluzabnik, govoreci macek Behemot, zahteva od uradnika »pasport«). Ob tem Bulgakov besede (ali fraze) postavi v tak kontekst, kjer dobijo se dodatne pomene in velik prostor rezoniranja, ter ponazori za sovjetski jezikovni prostor znacilno »vpetost in ujetost v referencnost in denotat jezika « (Verc 2010: 129). Nekatere besede in fraze so zelo tezko prevedljive ali pa celo neprevedljive. Vcasih za sabo potegnejo cele prizore, ki so osrednjega pomena za interpretacijo romana. Naloga prevajalca je v takih primerih izjemno tezka. Cetudi se doloceno besedo ali pojem da ustrezno prevesti, ni nujno, da bo slovenski bralec razumel kontekst in dojel komicni smisel prizora, ki je v celoti odvisen od dejstva, da se sovjetski jezik pojavi v najmanj pricakovanih govornih situacijah. »Daca« je pocitniska hisa, ki so jo v sovjetskih casih dobili v uporabo le najbolj »zasluzni« strankarski privrzenci. Predstavljala je pomemben statusni simbol, ki ga je bil delezen strankarski in vojaski vrh ter nekateri priznani umetniki in literati. V omenjenem poglavju se literati, namesto da bi razpravljali o umetnosti, pritozujejo nad dejstvom, da so le nekateri upraviceni do uporabe »dace«, in se sprasujejo, po kaksnem kljucu so dobili to pravico. Opisani prizor potrjuje avtorjevo mojstrstvo, da vnovic ironicno in previdno, toda nedvoumno izrazi rezimsko kritiko, ki je pod pretvezo socializma in enakosti omogocila ekonomsko in druzbeno segregacijo. Prevod »literarna hisica« nekoliko degradira izvirni pomen, saj so bile »dace« zelo razkosno opremljene, kar je razvidno tudi iz teksta, ko eden od junakov omenja, da so »jedilnice opazene s hrastovino« (Gradisnik 2004: 61). V nadaljevanju pripovedi opazamo prevajalcevo nedoslednost, saj »daco« prevaja kot »vila«, »vil je samo dvaindvajset« (Gradisnik 2004: 61). Vecplastna in ambivalentna Bulgakovova poved, prepletena z mrezo intertekstualnih odnosov in ubesedena z razlicnimi jezikovnimi variantami, predstavlja za prevajalca stevilne izzive. Jezikovni vzorci, znacilni za sovjetsko govorico, imajo kljucno vlogo za razumevanje avtorjevih refleksij in predvsem avtorjeve ironije. Odpravljanje sovjetizmov bi pomenilo veliko poseganje v izvirnik in bi lahko odlocilno vplivalo na bralcevo recepcijo. Ze ob prvem branju prevoda je mogoce opaziti, da se Gradisnik v vecini primerov ozira na veljavne norme ciljnega sistema in sovjetizmov ne prevzema po izvirniku, temvec jih: (a) dobesedno prevede, (b) opise z obcim pojmom ali (c) nadomesti s pojmom, ki je ciljnim bralcem (domnevno) bolj domac. Grosma n (1997: 37) ugotavlja, da je lahko »prevod narejen z namenom, da bi v ciljnem knjizevnem sistemu ucinkoval tako kot izvirna besedila. Da bi dosegel ta namen, se ravna po sprejetih in trenutno veljavnih knjizevnih normativih in okusu ciljnih bralcev, ne meni se za odmike od izvirnika, ki jih terja tako prilagajanje ciljnim bralcem«. V nasprotju s prevajalskimi postopki, ki omogocajo, da prevod ucinkuje kot izvirno besedilo, se z direktno prevzetimi izrazi iz izhodiscnega besedila »v prevod prenese izvirnikov kolorit« (Mozeti c 1997: 234). Problem je v tem, da ta postopek terja od bralca dobro poznavanje tujejezicnega okolja in lahko ob pomanjkanju tega znanja otezi proces branja.
This volume discusses the advantages and drawbacks of ten approaches to AVT and highlights the potential avenues opened up by new methods. Originally published as a special issue of Target 28:2 ...(2016).
As a sequel to An Encyclopedia of Translation: ChineseEnglish EnglishChinese, which was published in 1995, this volume, An Encyclopedia of Practical Translation and Interpreting, focuses on practical ...translation and interpreting, the two emerging areas of increasing importance in recent decades. Some chapters in this volume are illustrated with examples in translation between Chinese and English. Scholars and experts from China, France, Hong Kong, Spain, Taiwan, the United Kingdom, and the United States share with us their experiences in translation or interpreting practice. This encyclopedia should be of great interest to both specialists and general readers.
PDF
